Je sposobnim ženskam res potrebno s kvotami pomagati do pozicije?

Ker izjave evropskih birokratov le niso samo neslane šale, jih je potrebno jemati tudi dokaj resno. Le kako? Komisar EU za raziskave, Carlos Moedas, je pred kratkim izjavil, da bo Evropa na določeni točki morala vključiti kvote v znanost, da bi obravnavala počasen napredek pri enakopravnosti med spoloma na vodilnih položajih na univerzah in v laboratorijih. Evropska komisija bo univerzam ponudila celo svetovanje na področju enakopravnosti spolov. Univerze, kot neodvisne izobraževalne in raziskovalne ustanove, verjetno ne premorejo dovolj lastne pameti in jim je potrebno iz centraliziranega zbirokratiziranega evropskega gnezda sporočiti kake politike so zaželjene in katere so “mainstream”.  Ali pa poziv k nominaciji večjega števila žensk na položaje poslank Evropskega parlamenta. Je sposobnim ženskam res potrebno s kvotami pomagati do pozicije? To vprašanje je postavljeno vam drage inovatorke, raziskovalke in managerke, ter vsem vam ostalim damam, ki s svojim trdim delom pozitivno prispevate k krepitvi družbene blaginje. Se počutite zapostavljene ali morda priviligirane v boju spolov, kot ga želijo prikazati evropski birokrati, ali pa ste že naveličane večnega spodbujanja negativnih sentimentov in prilivanja goriva na deplasirano temo enakopravnosti spolov v 21. stoletju? Verjamem, da se osebno počutite popolnoma enakopravne moškim kolegom v vseh kognitivnih sposobnostih. In prepričan sem, da vam vsiljeni kvotni sistemi niso po godu, saj želite svoje življenjske cilje dosegati s svojo kompetentnostjo in ne s pomočjo kvot. Skupaj s svojimi kolegi se uprite posiljevanju družbe z razdvajajočimi kvotami in predlagajte Evropski komisiji ozaveščanje javnosti o pomenu svobode odločanja. Naj najpomembnejša mesta v družbi zasedejo najustreznejše kandidatke ali pa …kandidati!

 

Včasih Evropske unije ne razumem. Se je tako težko pohvaliti?

Evropska unija in njene institucije, se mi včasih dozdevajo kot mačeha iz kake pravljice, ki malce zapostavlja neverjetno sposobnost in moč svojih otrok. Države ćlanice pa se včasih vedemo kot speče princeske, ki čakajo na poljub prebuditve. Čakamo, da bi lahko na ves glas zakričale, da smo združeni v EU globalna supersila, katere moč ne temelji samo na gospodarstvu (in nogometu), temveč posledično na vseh vrednotah renesanse in humanizma. Evropska unija se ne hvali, ne poučuje drugih in ne vpliva na globalne odločitve (ali pa premalo). Večkrat deluje kot vazal in ne kot vladar. Statistični podatki govorijo drugače in le-te je moč oceniti v brošuri “Evropa v svetu“. Majčken vpogled: EU-28 je največji globalni izvoznik blaga in storitev. EU-28 je bila leta 2016 odgovorna za približno eno šestino svetovne blagovne menjave z 16,3-odstotnim deležem izvoza in 15,0-odstotnim deležem uvoza. Odstotni delež svetovne blagovne menjave je bil največji pri izvozu, pri čemer ima Kitajska skoraj enak delež (16,2%). Za ZDA zaostajamo po uvozu, ki uvozijo za 18,3% blaga,  ZDA imajo tretji največji delež svetovnega izvoza blaga in Kitajska tretji največji delež uvoza. Ko pogledamo že gospodarsko moč posameznih držav članic EU v globalni primerjavi, nam je lahko popolnoma jasno, o kaki globalni moči govorimo. Ali jo izkoriščamo za vpeljavo prepotrebnih svežih pristopov za utemeljitev bolj zdrave in blaginji vsega človeštva namenjene globalne paradigme, svetovnega nazora? To je vprašanje za vse nas, odgovorimo si ga in ga delimo tako s prijatelji ob pivu kot s svojimi političnimi predstavniki v parlamentu!

Izkoristimo evropska nepovratna sredstva za lasten razvoj, med drugim tudi za promocijo svojih inovativnih produktov in storitev…

 

Pasti kriptovalut in Paul Krugman

Čeprav ni moj favorit in se z njegovimi neo-keynesijanskimi pristopi v ekonomiji ne strinjam, pa o temi kriptovalut ta izkušeni maček pove veliko več kot marsikateri varuh ekonomske stabilnosti. Paul Krugman je za New York Times z roko pred usti v resnici razgalil vso bedo kriptovalut in vero v vrednost kriptovalut temelječih na zaupanju ljudi. Zanimivo, da o tem debatira nobelov nagrajenec za ekonomijo, znan kritik evropske (nemške) varčevalne politike v času finančne krize in protagonist poceni denarja. Seveda pa moramo paziti, da ne mečemo v isti koš z vrednostjo kriptovalut tudi tehnologije veriženja podatkovnih blokov (blockchain). Slednja resnično omogoča informacijsko nedotakljivost in varnost, svobodo v nadzorovanem svetu…

Poglejmo Avstrijo, je kaj zavisti?

Avstrija je prevzela predsedovanje svetu EU in objavljeni sveži statistični podatki kažejo prav rožnato sliko naše sosede. Da se ne bomo ponavljali in se osredotočali samo na višje plače, penzije, socialno in zdravstveno oskrbo pri severnih sosedih, poglejmo še kam drugam. Že samo podatek o investicijah v raziskave in razvoj nam vzburi malce zavisti, ali ne? 3,09 % BDP. Odlično Avstrija! Kaj pa bruto domači proizvod na prebivalca? Celih 42.000 EUR, za razliko od povprečja EU, ki je pri 29.900 EUR in Slovenije pri 21.000 EUR… Kaj pa slovenska zgodba o uspehu in vsakoletni slovenski rekordi v gospodarski rasti? Ekonomski uspehi so le takrat zanimivi za prebivalstvo, ko so tudi občuteni… Zanimivo razmišljanje in naslajanje za vroče avgustovske dni…