Quo vadis EU? Junckerjev govor o stanju v Uniji

Današnji govor predsednika Evropske komisije pred Evropskim parlamentom je bil zanimiv. Pravim zanimiv, ne navdušujoč, prej malce patetičen, posplošen in slabo podprt z empiričnimi podatki, ki bi še take skeptike lahko premamili v razmislek. Govor, ki nakazuje veliko željo po večji centralizaciji EU, tako na področju financ (davkov), gospodarstva, zunanje politike, sociale kot obrambnih zadev. Zaskrbela me je dvakrat izrečena in za moje pojme malce neposrečena primerjava patriotizma in prebujenih nacionalizmov v trenutnih razmerah zgrešene migrantske politike EU, vse v duhu obsojanja drže in nacionalnih politik vzhodnoevropskih držav, na čelu z Madžarsko. Le-ta je s predsednikom Orbanom postala sinonim za pretirani nacionalizem ter ogrožanje in zanikanje Evropskih vrednot. Sedaj kot Damoklejev meč nad Madžarsko visi grožnja po uveljavitvi 7. člena Lizbonske pogodbe, ki opredeljuje ukrepe zoper članico, ki bi kršila načela 2. člena te pogodbe. Drugi člen govori o Uniji, temelječi na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin, ki so skupne vsem državam članicam v družbi, ki jo označujejo pluralizem, nediskriminacija, strpnost, pravičnost, solidarnost ter enakost žensk in moških. Je to res prava pot pri pridobivanju simpatij za migrantsko politiko EU?

Ne dvomim, da bodo mediji predstavitev stanja EU povzeli predvsem pozitivno saj ji, gledano površno, ne manjka pozitivnih ukrepov in rezultatov na področjih zaposlovanja, nižje brezposelnosti mladih, vloge finančnih mehanizmov in uspehi Grčije pri “izhodu” iz krize, pri okoljski politiki in ohranjanju čistejšega planeta za zanamce, pri močni Evropi, ki sokroji svetovno politiko in lahko le povezana uspešno globalno tekmuje. Sledim in podpiram! Ponovno obžalovanje izstopa Velike Britanije iz Unijeje bilo pričakovano, z malce ironičnim priokusom v sklepu, ki VB pač ne more zagotoviti vseh pravic, ki jih uživajo države članice EU. Nov list v knjigi želja predstavlja tudi zakasnjena skrb za Afriko, izčrpan kontinent, ki mu EU pripisuje prihodnost, saj bo na planetu do leta 2050 že vsak četrti zemljan Afričan…

Ustvarite si svoje mnenje o Evropski poti ob prebiranju govora ali pa ob spremljanju video posnetka! In ne pozabite, izkoristite evropska sredstva za lasten razvoj, saj v nasprotnem primeru s svojimi davkoplačevalskimi sredstvi sofinancirate razvoj svoje konkurence!

Včasih Evropske unije ne razumem. Se je tako težko pohvaliti?

Evropska unija in njene institucije, se mi včasih dozdevajo kot mačeha iz kake pravljice, ki malce zapostavlja neverjetno sposobnost in moč svojih otrok. Države ćlanice pa se včasih vedemo kot speče princeske, ki čakajo na poljub prebuditve. Čakamo, da bi lahko na ves glas zakričale, da smo združeni v EU globalna supersila, katere moč ne temelji samo na gospodarstvu (in nogometu), temveč posledično na vseh vrednotah renesanse in humanizma. Evropska unija se ne hvali, ne poučuje drugih in ne vpliva na globalne odločitve (ali pa premalo). Večkrat deluje kot vazal in ne kot vladar. Statistični podatki govorijo drugače in le-te je moč oceniti v brošuri “Evropa v svetu“. Majčken vpogled: EU-28 je največji globalni izvoznik blaga in storitev. EU-28 je bila leta 2016 odgovorna za približno eno šestino svetovne blagovne menjave z 16,3-odstotnim deležem izvoza in 15,0-odstotnim deležem uvoza. Odstotni delež svetovne blagovne menjave je bil največji pri izvozu, pri čemer ima Kitajska skoraj enak delež (16,2%). Za ZDA zaostajamo po uvozu, ki uvozijo za 18,3% blaga,  ZDA imajo tretji največji delež svetovnega izvoza blaga in Kitajska tretji največji delež uvoza. Ko pogledamo že gospodarsko moč posameznih držav članic EU v globalni primerjavi, nam je lahko popolnoma jasno, o kaki globalni moči govorimo. Ali jo izkoriščamo za vpeljavo prepotrebnih svežih pristopov za utemeljitev bolj zdrave in blaginji vsega človeštva namenjene globalne paradigme, svetovnega nazora? To je vprašanje za vse nas, odgovorimo si ga in ga delimo tako s prijatelji ob pivu kot s svojimi političnimi predstavniki v parlamentu!

Izkoristimo evropska nepovratna sredstva za lasten razvoj, med drugim tudi za promocijo svojih inovativnih produktov in storitev…

 

Razpis: Gradnja nizkoogljične prihodnosti, odporne na podnebne spremembe: Varna, čista in učinkovita energija

Izjemen razpis programa OBZORJE 2020 s področja energetike za leti 2018 in 2019 z več kot 50-timi razpisanimi temami! Ambiciozni okoljski in energetski cilji Evropske Unije se uresničujejo tudi skozi finančne spodbude programa Obzorje 2020, največjega evropskega  programa, namenjenega financiranju projektov iz tehnoloških in naravoslovnih področij z implikacijami družboslovnih aspektov razvoja, raziskav in inovacij. Tipi projektov, s katerimi se na razpis lahko prijavite, obsegajo tako razvojno-raziskovalne in inovacijske projekte, kot pilotne in demonstracijske projekte ter ozaveščevalne, mreženjske in promocijske projekte. Ne pozabite, da v programu OBZORJE 2020 lahko sodelujejo tako zasebne kot javne in nevladne organizacije, odlični projektni konzorciji pa se sestojijo iz raznovrstnih organizacij, ki s svojimi kompetencami prispevajo k popolni izvedbi projekta, k dosegu rezultatov in učinkov projekta. Preglejte razpisne teme in se odločite za najprimernejšo, svoje informacije pa poglobite s pregledom delovnega programa področja Varne, čiste in učinkovite energije za obdobje med 2018-2020. Temeljne usmeritve, ki jih zasleduje področe varne, čiste in učinkovite energije:

  • Zmanjšanje porabe energije in ogljikovega odtisa
  • Nizkocenovna nizkoogljična oskrba z električno energijo
  • Alternativna goriva in mobilni viri energije
  • Enotna, pametna evropska elektroenergetska mreža
  • Novo znanje in tehnologije
  • Odločanje in sodelovanje javnosti
  • Komercializacija inovacij na področju energije in IKT.

Veliko priložnosti torej za raziskovalne organizacije, mala in velika razvojna podjetja, lokalne skupnosti, vladne in nevladne organizacije…Pokličite nas ali nam pištite, v kolikor potrebujete dodatne informacije in pomoč.

 

 

Delavnica: Počrpajmo še več sredstev v okviru nove finančne perspektive!

Nov finančni okvir 2021-2027 se nezadržno bliža in glede na povečevanje celotnega evropskega proračuna, so tudi pričakovanja koristnikov evropskih nepovratnih sredstev velika. Več bo sredstev za raziskave in razvoj ter inovacije, manj ga bo za kohezijsko in kmetijsko politiko. Kako se naj podjetja, javne in zasebne organizacije, že sedaj pripravijo na nove evropske programe in njihove nepovratne spodbude? Odgovor je jasen. Strateško in organizirano! Strateški razvoj je edini pravi odgovor na to ali boste v prihodnje samo slučajno in stihijsko črpali evropska sredstva za svoje projekte, ali pa boste to počeli načrtno in organizirano. Razlika je velika, predvsem v količini počrpanega denarja. Ne čakajte. Če namreč ne boste črpali evropskih sredstev vi, jih bo vaša konkurenca in s tem boste avtomatsko financirali njen razvoj!
Vabljeni na zanimivo delavnico, ki bo potekala 20.9.2018 v Brezovici pri Ljubljani.

Atraktivnost evropskega večletnega finančnega okvirja 2021 – 2027

Evropski večletni finančni okvir 2021-2027 je pred vrati in »informirani« mediji že zganjajo paniko zavoljo predvidenih rezov pri objavljenih osnutkih proračuna kohezijske in kmetijske politike. Pa je panika upravičena? Nikakor ne, saj gre po mnenju Komisije za upravičene reze ter preoblikovanje proračuna v smeri še večjega spodbujanja inovacij, raziskav in razvoja. Novi VFO (večletni finančni okvir) bo tudi finančno bogatejši za več deset milijard EUR. Torej stres? Seveda, pozitiven!

Financirajte svoj razvoj z evropskimi nepovratnimi sredstvi!