120 milijard za naslednika Obzorja 2020? Izjemno!

by | 12 december, 2018 | Evropska unija, Razpisi

Pozitivna podpora Evropskega parlamenta pri povečanju proračuna za novi program Horizon Europe (2021-2027) za kar 27,5% od trenutno predlaganega, je osvežujoča. Članek Science-Business portala pojasnjuje prepletenost odločitve, ki bo morala pred potrditvijo skozi kar nekaj gremijev, odločila pa se bo v dogovoru med Evropsko komisijo, Evropskim parlamentom in Svetom EU. Ne glede na BREXIT, se bo proračun novega sedemletnega finančnega okvirja EU 2021-2027 drastično povečal na 1 Bilijon EUR in znotraj tako povečanega proračuna si nekatere članice EU želijo predvsem večji delež denarja namenjenega raziskavam, razvoju in inovacijam. Seveda pa se nekateri poslanci s takim povečanjem ne strinjajo in strašijo z nepodporo predstavnikov držav članic, ki bodo o temu odločale v Svetu EU. Predvsem zagovorniki bogatejše kohezijske, kmetijske, pomorske in ribiške politike se upirajo razporeditvi skupnega proračuna v večjo korist raziskav, razvoja in inovacij, saj je že sedaj jasno, da bodo le-te v novem obdobju 2021-2027 prikrajšane. Zagovorniki povečanja pa pravilno stavijo na močnejšo globalno pozicijo EU v raziskavah in razvoju in opozarjajo na pomembnost zapiranja razkoraka pri vlaganju v RRI, ki je še vedno prisoten med ZDA in EU. Čaka nas torej vsaj še leto dni pogajanj o novem proračunu programa Horizon Europe, ki bi lahko iz predvidenih 94,1 Mrd.EUR zrasel na zavidljivih 120 Mrd.EUR.

Počrpajmo razpoložljiva evropska sredstva. V tekočem programu Obzorje 2020 je na voljo še 30 milijard EUR. V kolikor potrebujete pomoč, vam radi pomagamo. Pišite nam!

Je sposobnim ženskam res potrebno s kvotami pomagati do pozicije?

by | 9 september, 2018 | Družba, Evropska unija

Ker izjave evropskih birokratov le niso samo neslane šale, jih je potrebno jemati tudi dokaj resno. Le kako? Komisar EU za raziskave, Carlos Moedas, je pred kratkim izjavil, da bo Evropa na določeni točki morala vključiti kvote v znanost, da bi obravnavala počasen napredek pri enakopravnosti med spoloma na vodilnih položajih na univerzah in v laboratorijih. Evropska komisija bo univerzam ponudila celo svetovanje na področju enakopravnosti spolov. Univerze, kot neodvisne izobraževalne in raziskovalne ustanove, verjetno ne premorejo dovolj lastne pameti in jim je potrebno iz centraliziranega zbirokratiziranega evropskega gnezda sporočiti kake politike so zaželjene in katere so “mainstream”.  Ali pa poziv k nominaciji večjega števila žensk na položaje poslank Evropskega parlamenta. Je sposobnim ženskam res potrebno s kvotami pomagati do pozicije? To vprašanje je postavljeno vam drage inovatorke, raziskovalke in managerke, ter vsem vam ostalim damam, ki s svojim trdim delom pozitivno prispevate k krepitvi družbene blaginje. Se počutite zapostavljene ali morda priviligirane v boju spolov, kot ga želijo prikazati evropski birokrati, ali pa ste že naveličane večnega spodbujanja negativnih sentimentov in prilivanja goriva na deplasirano temo enakopravnosti spolov v 21. stoletju? Verjamem, da se osebno počutite popolnoma enakopravne moškim kolegom v vseh kognitivnih sposobnostih. In prepričan sem, da vam vsiljeni kvotni sistemi niso po godu, saj želite svoje življenjske cilje dosegati s svojo kompetentnostjo in ne s pomočjo kvot. Skupaj s svojimi kolegi se uprite posiljevanju družbe z razdvajajočimi kvotami in predlagajte Evropski komisiji ozaveščanje javnosti o pomenu svobode odločanja. Naj najpomembnejša mesta v družbi zasedejo najustreznejše kandidatke ali pa …kandidati!

 

Quo vadis EU? Junckerjev govor o stanju v Uniji

by | 9 september, 2018 | Evropska unija

Današnji govor predsednika Evropske komisije pred Evropskim parlamentom je bil zanimiv. Pravim zanimiv, ne navdušujoč, prej malce patetičen, posplošen in slabo podprt z empiričnimi podatki, ki bi še take skeptike lahko premamili v razmislek. Govor, ki nakazuje veliko željo po večji centralizaciji EU, tako na področju financ (davkov), gospodarstva, zunanje politike, sociale kot obrambnih zadev. Zaskrbela me je dvakrat izrečena in za moje pojme malce neposrečena primerjava patriotizma in prebujenih nacionalizmov v trenutnih razmerah zgrešene migrantske politike EU, vse v duhu obsojanja drže in nacionalnih politik vzhodnoevropskih držav, na čelu z Madžarsko. Le-ta je s predsednikom Orbanom postala sinonim za pretirani nacionalizem ter ogrožanje in zanikanje Evropskih vrednot. Sedaj kot Damoklejev meč nad Madžarsko visi grožnja po uveljavitvi 7. člena Lizbonske pogodbe, ki opredeljuje ukrepe zoper članico, ki bi kršila načela 2. člena te pogodbe. Drugi člen govori o Uniji, temelječi na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin, ki so skupne vsem državam članicam v družbi, ki jo označujejo pluralizem, nediskriminacija, strpnost, pravičnost, solidarnost ter enakost žensk in moških. Je to res prava pot pri pridobivanju simpatij za migrantsko politiko EU?

Ne dvomim, da bodo mediji predstavitev stanja EU povzeli predvsem pozitivno saj ji, gledano površno, ne manjka pozitivnih ukrepov in rezultatov na področjih zaposlovanja, nižje brezposelnosti mladih, vloge finančnih mehanizmov in uspehi Grčije pri “izhodu” iz krize, pri okoljski politiki in ohranjanju čistejšega planeta za zanamce, pri močni Evropi, ki sokroji svetovno politiko in lahko le povezana uspešno globalno tekmuje. Sledim in podpiram! Ponovno obžalovanje izstopa Velike Britanije iz Unijeje bilo pričakovano, z malce ironičnim priokusom v sklepu, ki VB pač ne more zagotoviti vseh pravic, ki jih uživajo države članice EU. Nov list v knjigi želja predstavlja tudi zakasnjena skrb za Afriko, izčrpan kontinent, ki mu EU pripisuje prihodnost, saj bo na planetu do leta 2050 že vsak četrti zemljan Afričan…

Ustvarite si svoje mnenje o Evropski poti ob prebiranju govora ali pa ob spremljanju video posnetka! In ne pozabite, izkoristite evropska sredstva za lasten razvoj, saj v nasprotnem primeru s svojimi davkoplačevalskimi sredstvi sofinancirate razvoj svoje konkurence!

Včasih Evropske unije ne razumem. Se je tako težko pohvaliti?

by | 8 avgust, 2018 | Evropska unija

Evropska unija in njene institucije, se mi včasih dozdevajo kot mačeha iz kake pravljice, ki malce zapostavlja neverjetno sposobnost in moč svojih otrok. Države ćlanice pa se včasih vedemo kot speče princeske, ki čakajo na poljub prebuditve. Čakamo, da bi lahko na ves glas zakričale, da smo združeni v EU globalna supersila, katere moč ne temelji samo na gospodarstvu (in nogometu), temveč posledično na vseh vrednotah renesanse in humanizma. Evropska unija se ne hvali, ne poučuje drugih in ne vpliva na globalne odločitve (ali pa premalo). Večkrat deluje kot vazal in ne kot vladar. Statistični podatki govorijo drugače in le-te je moč oceniti v brošuri “Evropa v svetu“. Majčken vpogled: EU-28 je največji globalni izvoznik blaga in storitev. EU-28 je bila leta 2016 odgovorna za približno eno šestino svetovne blagovne menjave z 16,3-odstotnim deležem izvoza in 15,0-odstotnim deležem uvoza. Odstotni delež svetovne blagovne menjave je bil največji pri izvozu, pri čemer ima Kitajska skoraj enak delež (16,2%). Za ZDA zaostajamo po uvozu, ki uvozijo za 18,3% blaga,  ZDA imajo tretji največji delež svetovnega izvoza blaga in Kitajska tretji največji delež uvoza. Ko pogledamo že gospodarsko moč posameznih držav članic EU v globalni primerjavi, nam je lahko popolnoma jasno, o kaki globalni moči govorimo. Ali jo izkoriščamo za vpeljavo prepotrebnih svežih pristopov za utemeljitev bolj zdrave in blaginji vsega človeštva namenjene globalne paradigme, svetovnega nazora? To je vprašanje za vse nas, odgovorimo si ga in ga delimo tako s prijatelji ob pivu kot s svojimi političnimi predstavniki v parlamentu!

Izkoristimo evropska nepovratna sredstva za lasten razvoj, med drugim tudi za promocijo svojih inovativnih produktov in storitev…