Vprašljiv nadzor zakonitosti porabe milijard evrov

Podnaslov zanimivega članka portala Science/Business se glasi: “Evropsko računsko sodišče ne more potrditi zakonitosti plačil, ki jih je opravilo industrijsko raziskovalno in razvojno partnerstvo“. Članek, ki niti ni kritičen, razkriva revizijske težave pri evropsko sofinanciranem javno-zasebnem raziskovalnem podjemu Electronic Components and Systems for European Leadership – ECSEL, ki financira raziskovalne, razvojne in inovacijske projekte v teh ključnih tehnologijah za zagotavljanje evropske konkurenčnosti v sferi digitalnega gospodarstva.

Povzetek rezultatov letne revizije 2017 Evropskega računskega sodišča razkriva zaplet, ki bi predstavljal zabaven revizorski izziv, če ne bi razgalil globeli formalizmov povezanih z modelom sodelovanja v JU (joint undertaking – skupni podjem/podjetje). ECSEL namreč za razliko od ostalih projektov JU sledi tripartitnemu modelu, ki poleg sodelovanja javnih in zasebnih organizacij vključuje tudi države članice. Člani JU prispevajo lastna sredstva za financiranje dejavnosti skupnih podjemov, po drugi strani pa Evropska komisija zagotavlja javna sredstva iz 7. okvirnega programa za raziskave in razvoj in programa Obzorje 2020. Sodelovanje držav članic v ECSEL-u je povezano z nacionalnimi pravili, ki revizorjem ERS (Evropsko računsko sodišče) že peto leto zapored predstavljajo očiten trn v peti. Žal tudi peto zaporedno mnenje s pridržkom Evropskega računskega sodišča, ki zadeva nezmožnost ugotavljanja zakonitosti plačil izvedenih s strani podjema ECSEL, ni naletelo na konkretno rešitev te zagate.

In kaj pravi poročilo? V poročilu je med drugim zapisano, da obstajajo znatne razlike v metodologijah in postopkih, ki jih uporabljajo nacionalni organi za financiranje in skupnemu podjemu ECSEL ne dovoljujejo izračunavanja enotne zanesljive ponderirane stopnje napak ali stopnje preostale napake. Zato ERS ni moglo ugotoviti, ali naknadne revizije predstavljajo zadostno zagotovilo glede zakonitosti in pravilnosti osnovnih vmesnih in končnih plačil za projekte 7.OP (sedmega okvirnega programa), ki jih upravlja JU.

Ali morda menite, da je to osamljen primer? ? Tragično za evropske davkoplačevalce, ki ne berejo revizij Evropskega računskega sodišča in ne uspejo povzdigniti svojega glasu proti zbirokratiziranemu evropskemu administrativnemu aparatu. Tragično tudi za javne medije, ki te bede javno ne izpostavijo in s tem svojo nadzorno vlogo v javnosti postavljajo pod vprašaj.

Izkoristite evropska sredstva za lasten razvoj, med njimi so tudi vaša davkoplačevalska sredstva!

Pomembnost evropskih politik v procesu ustvarjanja projektnih idej

V kolikor želimo črpati evropska sredstva za financiranje lastnih projektov, se moramo najprej zavedati temeljev, ki nam omogočajo dostop do teh sredstev. Najprej, sredstva evropskega proračuna so javna sredstva, zbrana iz proračunov držav članic EU, so sredstva evropskih davkoplačevalcev in le-ti in samo ti so upravičeni do porabe teh sredstev. Nadalje, s pametnim investiranjem evropskih sredstev bomo ustvarjali novo dodano vrednost, ki bo prispevala k večanju bruto domačega proizvoda in s tem ustvarjala dodatne pogoje za blaginjo evropskih državljanov. In tretjič, evropska socialna in gospodarska kohezija, enakomerna razvitost evropskih regij z zmanjševanjem ekonomskih in socialnih razlik, migracij ter varnim in zdravim okoljem, so vzroki dodeljevanja skupnega javnega davkoplačevalskega denarja ambicioznim evropskim projektom. Evropska temeljna politika je strategija Evropa 2020, katere glavne premise so pametna, trajnostna in vključujoča rast. Bližamo se tudi novi celostni evropski strategiji za novo desetletje, odsev pa lahko vidimo že v strategiji razvoja Slovenije 2030, krovnem dokumentu uravnoteženega gospodarskega, družbenega in okoljskega razvoja, ki ustvarja pogoje in priložnosti za sedanje in prihodnje rodove.

Pri porabi evropskih sredstev moramo biti smotrni in ga namenjati le tistim projektom, ki bodo prinašali največjo dodano vrednost v ekonomskem, socialnem ali okoljskem smislu. Porabljena morajo biti v skladu s cilji, usmeritvami in ukrepi, namenjenimi reševanju identificiranih problemov (izzivov), opredeljenih v evropskih sektorskih politikah. Za nas kot potencialne porabnike evropskih sredstev to pomeni, da je skladnost naše projektne ideje z usmeritvami evropskih sektorskih politik nujna, saj sicer financiranje naše namere iz davkoplačevalskega denarja ni smotrno in naš projektni predlog s strani komisije ne bo odobren in nagrajen. Evropske politike so temelj javnih razpisov in dodeljevanja evropskih sredstev. Utemeljite svoj razvoj na evropskih politikah in uskladite z nimi svoje projekte!

V kolikor želite o procesu ustvarjanja inovativnih projektnih idej in njihovega financiranja iz evropskih sredstev izvedeti več, bom vesel vašega vprašanja.