Korona virus nas trezni. Izkazi medčloveške solidarnosti se množijo z vsakim nadaljnjim dnem samo-izolacije. Razmišljanja o spreminjajoči se družbi, njenih vrednotah, spreminjajočih se pogojih dela in življenja, so postala vsakdanjik. Telefonske debate s prijatelji, sodelavci in poslovnimi partnerji, redno nanesejo na drugo najpomembnejšo temo poleg zdravja, na finančne posledice, ki jih bomo prisiljeni nositi in reševati kot družba in posamezniki. Tisti del družbe, ki ustvarja novo dodano vrednost in zagotavlja rast, ustvarja materialno in finančno podlago skupnosti, ki jo imenujemo Država. Kako se lahko temu delu družbe oddolžimo za ustvarjanje materialne podlage za soustvarjanje blaginje? Najprej seveda z racionalno porabo ustvarjenih sredstev, nato pa z zagotavljanjem visoke kakovosti vseh storitev, ki temeljijo na davkoplačevalskih virih. Obenem pa z inovativnimi pristopi pri zajezitvi finančnih posledic pandemije. Svet vstopa v recesijo in tudi brez izbruha virusa bi do korekcij na borzah prišlo slej kot prej. Vsled ponavljajočim se finančnim posegom centralnih bank in odkupovanjem državnih in bančnih vrednostnih papirjev vse od zadnje velike gospodarske in finančne krize 2007-2008 naprej (ECB doslej ca.2,7 bilijona EUR), eksponentno narašča tudi svetovna zadolženost. In posledično se vprašamo kako to, da te neverjetne količine denarje ne vplivajo na povišano stopnjo inflacije? Eden od razlogov je enostavno razumljiv. Denar je iskal priložnosti multiplikacije v finančnih derivatih in borze so lovile svoje vrhunce enega za drugim. Nato pa strm padec in zrušitev, ki mu v novejši zgodovini še nismo bili priča. DAX je izgubil več kot 39% vrednosti v samo 28 dneh. Ta hiter in strm padec je po hitrosti in odstotku prehitel celo padec borz iz leta 1987, ko je svet v nekaj tednih izgubil več kot 500 milijard EUR. Kake posledice se obetajo tokrat? Skoraj razumljiv je paničen poseg po istem zdravilu ali strupu, ki ga jemljemo vsa leta po predhodnji krizi, “Quantitative easing”, ki ga v tokratni preobleki ECB (Evropska centralna banka) imenuje “Pandemic Emergency Purchase Programme” in s 750 milijardami EUR dopolnjuje obstoječ program odkupa vrednostnih papirjev, skupaj za leto 2020 že v vrednosti 1,1 bilijona EUR. Sicer lahko že danes na podlagi teh številk skoraj zagotovo napovemo nekako ponovno okrevanje gospodarstva kot v preteklosti, vendar se nam zastavlja vprašanje kako dolgo še s tovrstnimi zdravili? Morda pa je napočil trenutek za disruptivne (moteče, spreminjajoče) in inovativne pristope? Andrew Yang, mlad ameriški podjetnik in izobraženec, je sicer sredi februarja odstopil od kandidature za ameriškega predsednika (Demokratska stranka), vendar njegovo sporočilo in gibanje za uvedbo univerzalnega temeljnega dohodka ni ostalo prezrto. Model takoimenovane “Freedom dividend” ima vse več privržencev v ZDA in zagotovo bo v prihodnjih političnih debatah deležen velike pozornosti. Že zavoljo nasprotja konceptu reševanja z ustaljenimi praksami, ki ga v času krize uvaja predsednik Trump. In kako naj tovrstni poizkusi vplivajo na razmišljanje slovenske vlade? Spreminjajoči se svetovni nazor in ozaveščanje prebivalstva, avtomatizacija in robotizacija proizvajanja in življenja, bodo kratkoročno ali srednjeročno neminovno vplivali na spremembo razumevanja ekonomske logike in ustroja sveta. Ljudje se bodo z izgubo delovnih mest zavoljo avtomatizacije strinjali le v kolikor bo le-ta zanje in njihove družine pozitivna. Torej, če bo prinesla več prostega časa, dohodke na primerljivi ravni in socialno varnost. Zato lahko predstavlja ta kriza tudi v Sloveniji primeren trenutek za oziranje po inovativnih rešitvah, ki bodo utemeljile novo ekonomsko in politično svobodo posameznika, podjetniški pogum, novo odkrito kreativnost in altruizem.