Vprašljiv nadzor zakonitosti porabe milijard evrov

Podnaslov zanimivega članka portala Science/Business se glasi: “Evropsko računsko sodišče ne more potrditi zakonitosti plačil, ki jih je opravilo industrijsko raziskovalno in razvojno partnerstvo“. Članek, ki niti ni kritičen, razkriva revizijske težave pri evropsko sofinanciranem javno-zasebnem raziskovalnem podjemu Electronic Components and Systems for European Leadership – ECSEL, ki financira raziskovalne, razvojne in inovacijske projekte v teh ključnih tehnologijah za zagotavljanje evropske konkurenčnosti v sferi digitalnega gospodarstva.

Povzetek rezultatov letne revizije 2017 Evropskega računskega sodišča razkriva zaplet, ki bi predstavljal zabaven revizorski izziv, če ne bi razgalil globeli formalizmov povezanih z modelom sodelovanja v JU (joint undertaking – skupni podjem/podjetje). ECSEL namreč za razliko od ostalih projektov JU sledi tripartitnemu modelu, ki poleg sodelovanja javnih in zasebnih organizacij vključuje tudi države članice. Člani JU prispevajo lastna sredstva za financiranje dejavnosti skupnih podjemov, po drugi strani pa Evropska komisija zagotavlja javna sredstva iz 7. okvirnega programa za raziskave in razvoj in programa Obzorje 2020. Sodelovanje držav članic v ECSEL-u je povezano z nacionalnimi pravili, ki revizorjem ERS (Evropsko računsko sodišče) že peto leto zapored predstavljajo očiten trn v peti. Žal tudi peto zaporedno mnenje s pridržkom Evropskega računskega sodišča, ki zadeva nezmožnost ugotavljanja zakonitosti plačil izvedenih s strani podjema ECSEL, ni naletelo na konkretno rešitev te zagate.

In kaj pravi poročilo? V poročilu je med drugim zapisano, da obstajajo znatne razlike v metodologijah in postopkih, ki jih uporabljajo nacionalni organi za financiranje in skupnemu podjemu ECSEL ne dovoljujejo izračunavanja enotne zanesljive ponderirane stopnje napak ali stopnje preostale napake. Zato ERS ni moglo ugotoviti, ali naknadne revizije predstavljajo zadostno zagotovilo glede zakonitosti in pravilnosti osnovnih vmesnih in končnih plačil za projekte 7.OP (sedmega okvirnega programa), ki jih upravlja JU.

Ali morda menite, da je to osamljen primer? 😊 Tragično za evropske davkoplačevalce, ki ne berejo revizij Evropskega računskega sodišča in ne uspejo povzdigniti svojega glasu proti zbirokratiziranemu evropskemu administrativnemu aparatu. Tragično tudi za javne medije, ki te bede javno ne izpostavijo in s tem svojo nadzorno vlogo v javnosti postavljajo pod vprašaj.

Izkoristite evropska sredstva za lasten razvoj, med njimi so tudi vaša davkoplačevalska sredstva!

ERASMUS+ v svežem zaletu

Evropski program ERASMUS+, ki namenja nepovratna evropska sredstva projektom izobraževanja in usposabljanja, mladini in športu, štarta v 2019 zelo ambiciozno. S povečanjem proračuna za 300 Mio EUR glede na leto 2018 in kar 30 milijoni EUR za svežo pobudo Evropske univerze, katere namen je povezovati in združevati novo generacijo kreativnih Evropejcev, sposobnih komuniciranja in sodelovanja v različnih jezikih, presegajoč in povezujoč meje in področja dejavnosti, da bi rešili velike družbene izzive in pomanjkanje veščin, s katerimi se sooča Evropa. Ta transnacionalna zavezništva bodo evropske univerze prihodnosti, katerih namen bo spodbujanje evropskih vrednot in identitete ter revolucionarno preoblikovanje kakovosti in konkurenčnosti evropskega visokošolskega izobraževanja.

Nekaj o programu ERASMUS+: Prispeva k uresničevanju strategije Evropa 2020 z uresničevanjem njenega strateškega okvira za izobraževanje in usposabljanje ET2020. Podpira tudi trajnostni razvoj visokega šolstva v partnerskih državah ter uresničevanje ciljev strategije EU za mlade. Program je usmerjen v naslednja posamezna področja:

Razpis za zbiranje predlogov je torej odprt in že znani ključni ukrepi z urniki prijav, podprti s strani programa so sledeči:

Ključni ukrep 1 – učna mobilnost posameznikov
Mobilnost posameznikov na področju mladine 5. februar 2019
Mobilnost posameznikov na področju visokošolskega izobraževanja 5. februar 2019
Mobilnost posameznikov na področjih poklicnega izobraževanja in usposabljanja, šolskega izobraževanja in izobraževanja odraslih 5. februar 2019
Mobilnost posameznikov na področju mladine 30. april 2019
Mobilnost posameznikov na področju mladine 1. oktober 2019
Skupni magistrski študij Erasmus Mundus 14. februar 2019
Skupni magistrski študij Erasmus Mundus – skupni razpis za zbiranje predlogov EU-Japonska 1. april 2019
Ključni ukrep 2 – sodelovanje za inovacije in izmenjavo dobrih praks
Strateška partnerstva na področju mladine 5. februar 2019
Strateška partnerstva na področju izobraževanja in usposabljanja 21. marec 2019
Strateška partnerstva na področju mladine 30. april 2019
Strateška partnerstva na področju mladine 1. oktober 2019
Evropske univerze 28. februar 2019
Koalicije znanja 28. februar 2019
Koalicije sektorskih spretnosti 28. februar 2019
Krepitev zmogljivosti na področju visokošolskega izobraževanja 7. februar 2019
Krepitev zmogljivosti na področju mladine 24. januar 2019
Ključni ukrep 3 – podpora za reformo politik
Projekti „dialog EU z mladimi“ 5. februar 2019

30. april 2019

1. oktober 2019

Ukrepi Jean Monnet
Katedre, moduli, centri odličnosti, podpora združenjem, mreže, projekti 22. februar 2019
Ukrepi na področju športa
Partnerska sodelovanja 4. april 2019
Mala partnerska sodelovanja 4. april 2019
Neprofitne evropske športne prireditve 4. april 2019

Prijave na razpis ERASMUS+ so namenjene sodelovanju prav vseh organizacij, tako javnih kot zasebnih, profitnih in neprofitnih. Tipi projektov, ki jih program podpira, segajo od razvojnih, pilotnih in demonstracijskih projektov, do projektov usposabljanja in izobraževanja, mobilnosti, mreženja in osveščanja javnosti. Pomembna je idejna kreativnost. Objavljen je tudi vodnik za prijavitelje, preglejte ga in pričnite z načrtovanjem projektov že danes. Ker se program upravlja tako centralizirano v Bruslju, kot decentralizirano v vsaki državi članici, se boste na nekatere ukrepe aktualnega razpisa prijavili v Sloveniji, na nekatere pa direktno v Bruslju. V Sloveniji opravljata funkcijo nacionalnih agencij programa Erasmus+ organizaciji CMEPIUS (izobraževanje, usposabljanje, šport) in MOVIT (mladina).

Veliko uspeha pri prijavi projektov in saj že veste: Projekte načrtujte strateško glede na probleme/izzive identificirane v lastnem okolju, preverite njihovo skladnost z evropskimi politikami in predvidenimi ukrepi ter z njimi uskladite lastne inovativne ideje. Projekte pripravljajte na zalogo in ne čakajte odpiranja razpisov! Pri strateškem in trajnem načrtovanju črpanja evropskih sredstev vam radi pomagamo. Pokličite nas.

Panika pri črpanju evropskih sredstev

Zganjat tako medijsko paniko zavoljo ocene Evropskega računskega sodišča, ki črpanje Evropskih kohezijskih sredstev v Sloveniji med 2014 in 2016-2017 postavlja na rep EU, je nesmiselno. No, tudi Avstrija v tem obdobju ni “porabila” niti centa, če bi želeli nadaljevati v maniri teh člankov… Teatralnost presega vse meje. Predvsem pa so informacije, ki jih zasledimo v medijih pomanjkljive, še več, malajo vraga na zid, ne ponudijo pa žegnane vodice, beri rešitve. Ja, res je, zamudili smo uvodni motivirajoči potisk, zaostali smo tako kot v finančni perspektivi 2007-2013 (ki se je zaključila nadvse uspešno). Razlog zamude je iskati v preoblikovanju in dopolnitvah Strategije pametne specializacije, ključne politike, dokumenta strateške opredelitve slovenskih prednostnih sektorjev dejavnosti, na katerih bo slovensko gospodarstvo dosegalo uspehe tudi globalno. Dokument je bil pripravljen in po mnenju nekaterih strokovnjakov velja danes v evropskem merilu za referenčen dokument. Sedaj pa nazaj k temeljnemu vprašanju. Smo res tako slabi pri črpanju evropskih sredstev? Kaj res nihče ni prebral poročila o izvajanju kohezijske politike 2014-2020, od januarja 2014 do junija 2018?

Poizkusimo relativizirati to črno-belo slikarijo, čisto laično… Razčistimo najprej razmejitev porabe sredstev na načrtovano porabo in realizirano porabo evropskega denarja v 7-letnem finančnem okvirju. Načrtovana poraba predstavlja najprej vsa razpoložljiva sredstva EU (s slovensko udeležbo) oz. pravice do porabe teh evropskih sredstev v izpogajani višini za Slovenijo. Po objavi razpisov ministrstev in izbiri projektov, predstavlja odločitve o finančni podpori izbranim projektom, projektom dodeljena sredstva. V tretje pa načrtovana poraba predstavlja denarna sredstva, izplačana nosilcem projektov iz slovenskega proračuna. Izbrani projekti na slovenskih razpisih se v večini primerov sofinancirajo po principu refundiranja upravičenih stroškov. Podjetje, ki je pridobilo podporo za izvedbo projekta, bo v primeru 6-mesečnih poročevalskih obdobij, potrebovalo za zagon projekta lastna sredstva. Po oddanem prvem poročilu, bo po nadaljnih 2-3 mesecih pridobilo prva denarna sredstva za refundiranje revidiranih in potrjenih stroškov. Podjetje bo nadaljevalo projekt in po uspešnem zaključku prejelo zaključno plačilo. In sedaj nastopi čas za zahtevek, ki ga posreduje Slovenija Bruslju za refundiranje sredstev, ki jih je založila iz lastnega proračuna za izplačila izbranim projektom. Šele sedaj govorimo o realizirani porabi sredstev. Razumete časovni zamik med načrtovano porabo in realizirano porabo? Zdaj ta tema ni več tako črno-bela, ne? Prav tukaj prihaja do konfliktov. Tisti, ki napadajo, izpostavljajo trenutno slabšo realizirano porabo (10%), tisti, ki se branijo pa odlično načrtovano porabo (69%). Kdo ima prav? Oboji. Vse je v zornem kotu. Kako obrnititi trend? E-kohezija (e-MA) je nujen odgovor. Omogočala bo enostavnejšo in hitrejšo prijavo projektov, vse preko spleta. Potrebna je enovita registracija z enovito kodo prijavitelja po zgledu Evropske komisije in prijavljanja na razpise v Bruslju s PIC kodo (partner identification code), ki zajema vse administrativne podatke prijavitelja in partnerjev, brez dodatnega izpolnjevanja kontaktnih obrazcev, brez prilog in različnih preživetih izjav. Nujno je poenotenje vseh razpisnih dokumentacij slovenskih ministrstev preko uporabniku prijaznih uporabniških vmesnikov. Postaviti se je potrebno v kožo prijavitelja in pripraviti enostavna in jasna navodila za prijavitelje. Predvsem pa je pomembno usposobiti pripravljalce razpisnih dokumentacij in ocenjevalce le-teh, dogovoriti učinkovita merila izbora in opredeliti razumljive kazalnike. Kot enega od svežih  pristopov za spodbujanje podjetij k črpanju nepovratnih sredstev, predlagam uvedbo koncepta “posojilo-rezultat-donacija”. Ta koncept si zamišljam kot poenostavitev administrativne, fnančne in vsebinske plati projektne prijave in vodenja. Predvsem finančne, saj bi podjetje ob predložitvi projektne prijave predlagalo pavšalni znesek za izvedbo projektnih aktivnosti in natančne predvidene rezultate. Po vrednotenju in potrditvi projekta, bi bilo podjetju dodeljeno posojilo (povratna sredstva). Po vsakem potrjenem obdobnem vsebinskem poročilu ter pregledu rezultatov v živo, bi se posojilo preobrazilo v donacijo (nepovratna sredstva). Podjetjem bi skrajšali čas, poenostavili in pocenili  pripravo projektnih prijav, skozi zavedanje o tveganju (posojilo) pa bi prav tako okrepili orientiranost k realnim rezultatom in učinkom projekta. Posojilo se le ob doseganju vseh rezultatov preobrazi v donacijo.

Popolnoma sem prepričan, da bomo tudi v aktualnem finančnem okvirju 2014-2020 v celoti počrpali vsa razpoložljiva evropska sredstvaVse številke so predstavljene na spletni strani SVRK. Tako za preteklo, kot tudi za aktualno obdobje. Napadalci, ne paničarite! Vlada, preštejte in organizirajte se!

Je sposobnim ženskam res potrebno s kvotami pomagati do pozicije?

Ker izjave evropskih birokratov le niso samo neslane šale, jih je potrebno jemati tudi dokaj resno. Le kako? Komisar EU za raziskave, Carlos Moedas, je pred kratkim izjavil, da bo Evropa na določeni točki morala vključiti kvote v znanost, da bi obravnavala počasen napredek pri enakopravnosti med spoloma na vodilnih položajih na univerzah in v laboratorijih. Evropska komisija bo univerzam ponudila celo svetovanje na področju enakopravnosti spolov. Univerze, kot neodvisne izobraževalne in raziskovalne ustanove, verjetno ne premorejo dovolj lastne pameti in jim je potrebno iz centraliziranega zbirokratiziranega evropskega gnezda sporočiti kake politike so zaželjene in katere so “mainstream”.  Ali pa poziv k nominaciji večjega števila žensk na položaje poslank Evropskega parlamenta. Je sposobnim ženskam res potrebno s kvotami pomagati do pozicije? To vprašanje je postavljeno vam drage inovatorke, raziskovalke in managerke, ter vsem vam ostalim damam, ki s svojim trdim delom pozitivno prispevate k krepitvi družbene blaginje. Se počutite zapostavljene ali morda priviligirane v boju spolov, kot ga želijo prikazati evropski birokrati, ali pa ste že naveličane večnega spodbujanja negativnih sentimentov in prilivanja goriva na deplasirano temo enakopravnosti spolov v 21. stoletju? Verjamem, da se osebno počutite popolnoma enakopravne moškim kolegom v vseh kognitivnih sposobnostih. In prepričan sem, da vam vsiljeni kvotni sistemi niso po godu, saj želite svoje življenjske cilje dosegati s svojo kompetentnostjo in ne s pomočjo kvot. Skupaj s svojimi kolegi se uprite posiljevanju družbe z razdvajajočimi kvotami in predlagajte Evropski komisiji ozaveščanje javnosti o pomenu svobode odločanja. Naj najpomembnejša mesta v družbi zasedejo najustreznejše kandidatke ali pa …kandidati!

 

Quo vadis EU? Junckerjev govor o stanju v Uniji

Današnji govor predsednika Evropske komisije pred Evropskim parlamentom je bil zanimiv. Pravim zanimiv, ne navdušujoč, prej malce patetičen, posplošen in slabo podprt z empiričnimi podatki, ki bi še take skeptike lahko premamili v razmislek. Govor, ki nakazuje veliko željo po večji centralizaciji EU, tako na področju financ (davkov), gospodarstva, zunanje politike, sociale kot obrambnih zadev. Zaskrbela me je dvakrat izrečena in za moje pojme malce neposrečena primerjava patriotizma in prebujenih nacionalizmov v trenutnih razmerah zgrešene migrantske politike EU, vse v duhu obsojanja drže in nacionalnih politik vzhodnoevropskih držav, na čelu z Madžarsko. Le-ta je s predsednikom Orbanom postala sinonim za pretirani nacionalizem ter ogrožanje in zanikanje Evropskih vrednot. Sedaj kot Damoklejev meč nad Madžarsko visi grožnja po uveljavitvi 7. člena Lizbonske pogodbe, ki opredeljuje ukrepe zoper članico, ki bi kršila načela 2. člena te pogodbe. Drugi člen govori o Uniji, temelječi na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin, ki so skupne vsem državam članicam v družbi, ki jo označujejo pluralizem, nediskriminacija, strpnost, pravičnost, solidarnost ter enakost žensk in moških. Je to res prava pot pri pridobivanju simpatij za migrantsko politiko EU?

Ne dvomim, da bodo mediji predstavitev stanja EU povzeli predvsem pozitivno saj ji, gledano površno, ne manjka pozitivnih ukrepov in rezultatov na področjih zaposlovanja, nižje brezposelnosti mladih, vloge finančnih mehanizmov in uspehi Grčije pri “izhodu” iz krize, pri okoljski politiki in ohranjanju čistejšega planeta za zanamce, pri močni Evropi, ki sokroji svetovno politiko in lahko le povezana uspešno globalno tekmuje. Sledim in podpiram! Ponovno obžalovanje izstopa Velike Britanije iz Unijeje bilo pričakovano, z malce ironičnim priokusom v sklepu, ki VB pač ne more zagotoviti vseh pravic, ki jih uživajo države članice EU. Nov list v knjigi želja predstavlja tudi zakasnjena skrb za Afriko, izčrpan kontinent, ki mu EU pripisuje prihodnost, saj bo na planetu do leta 2050 že vsak četrti zemljan Afričan…

Ustvarite si svoje mnenje o Evropski poti ob prebiranju govora ali pa ob spremljanju video posnetka! In ne pozabite, izkoristite evropska sredstva za lasten razvoj, saj v nasprotnem primeru s svojimi davkoplačevalskimi sredstvi sofinancirate razvoj svoje konkurence!

Pomembnost evropskih politik v procesu ustvarjanja projektnih idej

V kolikor želimo črpati evropska sredstva za financiranje lastnih projektov, se moramo najprej zavedati temeljev, ki nam omogočajo dostop do teh sredstev. Najprej, sredstva evropskega proračuna so javna sredstva, zbrana iz proračunov držav članic EU, so sredstva evropskih davkoplačevalcev in le-ti in samo ti so upravičeni do porabe teh sredstev. Nadalje, s pametnim investiranjem evropskih sredstev bomo ustvarjali novo dodano vrednost, ki bo prispevala k večanju bruto domačega proizvoda in s tem ustvarjala dodatne pogoje za blaginjo evropskih državljanov. In tretjič, evropska socialna in gospodarska kohezija, enakomerna razvitost evropskih regij z zmanjševanjem ekonomskih in socialnih razlik, migracij ter varnim in zdravim okoljem, so vzroki dodeljevanja skupnega javnega davkoplačevalskega denarja ambicioznim evropskim projektom. Evropska temeljna politika je strategija Evropa 2020, katere glavne premise so pametna, trajnostna in vključujoča rast. Bližamo se tudi novi celostni evropski strategiji za novo desetletje, odsev pa lahko vidimo že v strategiji razvoja Slovenije 2030, krovnem dokumentu uravnoteženega gospodarskega, družbenega in okoljskega razvoja, ki ustvarja pogoje in priložnosti za sedanje in prihodnje rodove.

Pri porabi evropskih sredstev moramo biti smotrni in ga namenjati le tistim projektom, ki bodo prinašali največjo dodano vrednost v ekonomskem, socialnem ali okoljskem smislu. Porabljena morajo biti v skladu s cilji, usmeritvami in ukrepi, namenjenimi reševanju identificiranih problemov (izzivov), opredeljenih v evropskih sektorskih politikah. Za nas kot potencialne porabnike evropskih sredstev to pomeni, da je skladnost naše projektne ideje z usmeritvami evropskih sektorskih politik nujna, saj sicer financiranje naše namere iz davkoplačevalskega denarja ni smotrno in naš projektni predlog s strani komisije ne bo odobren in nagrajen. Evropske politike so temelj javnih razpisov in dodeljevanja evropskih sredstev. Utemeljite svoj razvoj na evropskih politikah in uskladite z nimi svoje projekte!

V kolikor želite o procesu ustvarjanja inovativnih projektnih idej in njihovega financiranja iz evropskih sredstev izvedeti več, bom vesel vašega vprašanja.

Negativna davčna reforma, nov slovenski umotvor?

Kako je mogoče, da se vsled “odličnih” gospodarskih kazalnikov v zadnih letih, znova sprašujemo o temu ali postaja Slovenija davčni pekel? S presežkom v proračunu in prevelikimi kratkoročnimi apetiti, se nova vladna koalicija spogleduje z nevarnimi posegi v kraljevo disciplino, davčno politiko. Razburja predvsem nepremišljenost te nove vladne  koalicije v komunikaciji z javnostmi, saj zelo nespretno komunicira v nebo vpijoče in za vsakega državljana občutljive informacije. Reakcije nekaterih vidnih slovenskih podjetnikov in ostalega gospodarstva, ki so edini odgovorni za ustvarjanje blaginje v družbi, je razumljiva in upravičena. Državna oz. javna uprava ne ustvarja ničesar, je samo servis in podpora gospodarstvu, ki z ustvarjalnostjo, produktivnostjo, inovativnostjo in tveganjem zagotavlja in podpira prav vse socialne storitve v naši družbi. Brez tveganih gospodarskih investicij, ki temeljijo na lastnih sredstvih in dolžniških virih, je blaginja nemogoča. Zamislimo se torej nad predvidenimi in zagroženimi davčnimi ukrepi nove vlade, ki želijo brez dolgoročnih analiz zmanjševati vire investicij produktivnemu sektorju družbe. Lafferjeva krivulja, ki ponazarja povezavo med davčno stopnjo in prihodki v državno blagajno, je ena takih ekonomskih teorij, katerim je potrebno posvetiti vso pozornost. Krivulja ponazarja obstoj optimalne stopnje obdavčitve, pri kateri državni prihodki dosegajo svoj maksimum. Čezmerno dviganje davkov povzroči manjšanje davčnih prilivov.

Enostavna ekonomska logika, ki bi jo priporočal tudi novi vladi!

Včasih Evropske unije ne razumem. Se je tako težko pohvaliti?

Evropska unija in njene institucije, se mi včasih dozdevajo kot mačeha iz kake pravljice, ki malce zapostavlja neverjetno sposobnost in moč svojih otrok. Države ćlanice pa se včasih vedemo kot speče princeske, ki čakajo na poljub prebuditve. Čakamo, da bi lahko na ves glas zakričale, da smo združeni v EU globalna supersila, katere moč ne temelji samo na gospodarstvu (in nogometu), temveč posledično na vseh vrednotah renesanse in humanizma. Evropska unija se ne hvali, ne poučuje drugih in ne vpliva na globalne odločitve (ali pa premalo). Večkrat deluje kot vazal in ne kot vladar. Statistični podatki govorijo drugače in le-te je moč oceniti v brošuri “Evropa v svetu“. Majčken vpogled: EU-28 je največji globalni izvoznik blaga in storitev. EU-28 je bila leta 2016 odgovorna za približno eno šestino svetovne blagovne menjave z 16,3-odstotnim deležem izvoza in 15,0-odstotnim deležem uvoza. Odstotni delež svetovne blagovne menjave je bil največji pri izvozu, pri čemer ima Kitajska skoraj enak delež (16,2%). Za ZDA zaostajamo po uvozu, ki uvozijo za 18,3% blaga,  ZDA imajo tretji največji delež svetovnega izvoza blaga in Kitajska tretji največji delež uvoza. Ko pogledamo že gospodarsko moč posameznih držav članic EU v globalni primerjavi, nam je lahko popolnoma jasno, o kaki globalni moči govorimo. Ali jo izkoriščamo za vpeljavo prepotrebnih svežih pristopov za utemeljitev bolj zdrave in blaginji vsega človeštva namenjene globalne paradigme, svetovnega nazora? To je vprašanje za vse nas, odgovorimo si ga in ga delimo tako s prijatelji ob pivu kot s svojimi političnimi predstavniki v parlamentu!

Izkoristimo evropska nepovratna sredstva za lasten razvoj, med drugim tudi za promocijo svojih inovativnih produktov in storitev…

 

Razpis: Gradnja nizkoogljične prihodnosti, odporne na podnebne spremembe: Varna, čista in učinkovita energija

Izjemen razpis programa OBZORJE 2020 s področja energetike za leti 2018 in 2019 z več kot 50-timi razpisanimi temami! Ambiciozni okoljski in energetski cilji Evropske Unije se uresničujejo tudi skozi finančne spodbude programa Obzorje 2020, največjega evropskega  programa, namenjenega financiranju projektov iz tehnoloških in naravoslovnih področij z implikacijami družboslovnih aspektov razvoja, raziskav in inovacij. Tipi projektov, s katerimi se na razpis lahko prijavite, obsegajo tako razvojno-raziskovalne in inovacijske projekte, kot pilotne in demonstracijske projekte ter ozaveščevalne, mreženjske in promocijske projekte. Ne pozabite, da v programu OBZORJE 2020 lahko sodelujejo tako zasebne kot javne in nevladne organizacije, odlični projektni konzorciji pa se sestojijo iz raznovrstnih organizacij, ki s svojimi kompetencami prispevajo k popolni izvedbi projekta, k dosegu rezultatov in učinkov projekta. Preglejte razpisne teme in se odločite za najprimernejšo, svoje informacije pa poglobite s pregledom delovnega programa področja Varne, čiste in učinkovite energije za obdobje med 2018-2020. Temeljne usmeritve, ki jih zasleduje področe varne, čiste in učinkovite energije:

  • Zmanjšanje porabe energije in ogljikovega odtisa
  • Nizkocenovna nizkoogljična oskrba z električno energijo
  • Alternativna goriva in mobilni viri energije
  • Enotna, pametna evropska elektroenergetska mreža
  • Novo znanje in tehnologije
  • Odločanje in sodelovanje javnosti
  • Komercializacija inovacij na področju energije in IKT.

Veliko priložnosti torej za raziskovalne organizacije, mala in velika razvojna podjetja, lokalne skupnosti, vladne in nevladne organizacije…Pokličite nas ali nam pištite, v kolikor potrebujete dodatne informacije in pomoč.

 

 

Vsaj 100 miljard uničenega denarja skozi volatilnost kriptovalut

Se še spomnite strmega padca “vrednosti” kriptovalute BITCOIN v začetku letošnjega leta? Kaj menite koliko “realnega” denarja so izgubili vlagatelji, ki so vstopili na trg v zadnjih nekaj mesecih? Ocena je prenizka, vendar dovolj šokantna. Vsaj 100 milijard EUR. Zelo zanimiv je fenomen navdušenosti nad kriptovalutami v zadnjih letih. Vse izhaja iz našega človeškega pohlepa in želje po hitrem zaslužku, čeprav nam je v želodcu v bistvu jasno, da vse kar se sveti ni zlato. Večina vlagateljev seveda trdi, da jim ne gre za hitre zaslužke, temveč za “varnost” svoje naložbe. To še podkrepijo z informacijami o FIAT denarju, ki krožijo po internetu in utemeljijo z nezaupanjem v “koruptivni” finančni sistem. In zakaj je ta fenomen tako zanimiv? Le koliko vlagateljev v kriptovalute pozna in razume vrednost “kovancev”, ki jih kupujejo? Koliko jih je seznanjenih s stroški rudarjenja in koliko jih pozna energetsko bilanco takega rudarjenja? Na to temo za intermezzo malce zgrešena ameriška študija, ki ocenjuje, da rudarjenje porabi le desetino energije ki jo porabi vzdrževanje klasičnih podatkovnih centrov, popolnoma pa zanemarja podatek o 1000 krat večji uporabi knjižnega denarja v vsakodnevnih finančnih transakcijah. Torej vsi, ki bežijo v kriptovalute zavoljo ohranjanja varnosti in vrednosti in ne sodijo v kategorijo “posvečenih”, bodo slej kot prej žal ostali brez “vrednosti”. Priložen članek o legalnih goljufijah, vam bo morda odprl oči!

Razen nekaterih kriptovalut, jih večina namreč temelji na zaupanju in so brez materialne vrednosti! Torej nič več kot vsakdanji FIAT denar z razliko, da je trg FIAT denarja reguliran in je zaupanje v institucije, ki ga podpirajo, trenutno bolj upravičeno.

Pin It on Pinterest