Kako je mogoče, da se vsled “odličnih” gospodarskih kazalnikov v zadnih letih, znova sprašujemo o temu ali postaja Slovenija davčni pekel? S presežkom v proračunu in prevelikimi kratkoročnimi apetiti, se nova vladna koalicija spogleduje z nevarnimi posegi v kraljevo disciplino, davčno politiko. Razburja predvsem nepremišljenost te nove vladne koalicije v komunikaciji z javnostmi, saj zelo nespretno komunicira v nebo vpijoče in za vsakega državljana občutljive informacije. Reakcije nekaterih vidnih slovenskih podjetnikov in ostalega gospodarstva, ki so edini odgovorni za ustvarjanje blaginje v družbi, je razumljiva in upravičena. Državna oz. javna uprava ne ustvarja ničesar, je samo servis in podpora gospodarstvu, ki z ustvarjalnostjo, produktivnostjo, inovativnostjo in tveganjem zagotavlja in podpira prav vse socialne storitve v naši družbi. Brez tveganih gospodarskih investicij, ki temeljijo na lastnih sredstvih in dolžniških virih, je blaginja nemogoča. Zamislimo se torej nad predvidenimi in zagroženimi davčnimi ukrepi nove vlade, ki želijo brez dolgoročnih analiz zmanjševati vire investicij produktivnemu sektorju družbe. Lafferjeva krivulja, ki ponazarja povezavo med davčno stopnjo in prihodki v državno blagajno, je ena takih ekonomskih teorij, katerim je potrebno posvetiti vso pozornost. Krivulja ponazarja obstoj optimalne stopnje obdavčitve, pri kateri državni prihodki dosegajo svoj maksimum. Čezmerno dviganje davkov povzroči manjšanje davčnih prilivov.
Enostavna ekonomska logika, ki bi jo priporočal tudi novi vladi!
Evropski parlament