Je COVID-19 prvi glasnik časa preobrazbe družbe?

Korona virus nas trezni. Izkazi medčloveške solidarnosti se množijo z vsakim nadaljnjim dnem samo-izolacije. Razmišljanja o spreminjajoči se družbi, njenih vrednotah, spreminjajočih se pogojih dela in življenja, so postala vsakdanjik. Telefonske debate s prijatelji, sodelavci in poslovnimi partnerji, redno nanesejo na drugo najpomembnejšo temo poleg zdravja, na finančne posledice, ki jih bomo prisiljeni nositi in reševati kot družba in posamezniki. Tisti del družbe, ki ustvarja novo dodano vrednost in zagotavlja rast, ustvarja materialno in finančno podlago skupnosti, ki jo imenujemo Država. Kako se lahko temu delu družbe oddolžimo za ustvarjanje materialne podlage za soustvarjanje blaginje? Najprej seveda z racionalno porabo ustvarjenih sredstev, nato pa z zagotavljanjem visoke kakovosti vseh storitev, ki temeljijo na davkoplačevalskih virih. Obenem pa z inovativnimi pristopi pri zajezitvi finančnih posledic pandemije. Svet vstopa v recesijo in tudi brez izbruha virusa bi do korekcij na borzah prišlo slej kot prej. Vsled ponavljajočim se finančnim posegom centralnih bank in odkupovanjem državnih in bančnih vrednostnih papirjev vse od zadnje velike gospodarske in finančne krize 2007-2008 naprej (ECB doslej ca.2,7 bilijona EUR), eksponentno narašča tudi svetovna zadolženost. In posledično se vprašamo kako to, da te neverjetne količine denarje ne vplivajo na povišano stopnjo inflacije? Eden od razlogov je enostavno razumljiv. Denar je iskal priložnosti multiplikacije v finančnih derivatih in borze so lovile svoje vrhunce enega za drugim. Nato pa strm padec in zrušitev, ki mu v novejši zgodovini še nismo bili priča. DAX je izgubil več kot 39% vrednosti v samo 28 dneh. Ta hiter in strm padec je po hitrosti in odstotku prehitel celo padec borz iz leta 1987, ko je svet v nekaj tednih izgubil več kot 500 milijard EUR. Kake posledice se obetajo tokrat? Skoraj razumljiv je paničen poseg po istem zdravilu ali strupu, ki ga jemljemo vsa leta po predhodnji krizi, “Quantitative easing”, ki ga v tokratni preobleki ECB (Evropska centralna banka) imenuje “Pandemic Emergency Purchase Programme” in s 750 milijardami EUR dopolnjuje obstoječ program odkupa vrednostnih papirjev, skupaj za leto 2020 že v vrednosti 1,1 bilijona EUR. Sicer lahko že danes na podlagi teh številk skoraj zagotovo napovemo nekako ponovno okrevanje gospodarstva kot v preteklosti, vendar se nam zastavlja vprašanje kako dolgo še s tovrstnimi zdravili? Morda pa je napočil trenutek za disruptivne (moteče, spreminjajoče) in inovativne pristope? Andrew Yang, mlad ameriški podjetnik in izobraženec, je sicer sredi februarja odstopil od kandidature za ameriškega predsednika (Demokratska stranka), vendar njegovo sporočilo in gibanje za uvedbo univerzalnega temeljnega dohodka ni ostalo prezrto. Model takoimenovane “Freedom dividend” ima vse več privržencev v ZDA in zagotovo bo v prihodnjih političnih debatah deležen velike pozornosti. Že zavoljo nasprotja konceptu reševanja z ustaljenimi praksami, ki ga v času krize uvaja predsednik Trump. In kako naj tovrstni poizkusi vplivajo na razmišljanje slovenske vlade? Spreminjajoči se svetovni nazor in ozaveščanje prebivalstva, avtomatizacija in robotizacija proizvajanja in življenja, bodo kratkoročno ali srednjeročno neminovno vplivali na spremembo razumevanja ekonomske logike in ustroja sveta. Ljudje se bodo z izgubo delovnih mest zavoljo avtomatizacije strinjali le v kolikor bo le-ta zanje in njihove družine pozitivna. Torej, če bo prinesla več prostega časa, dohodke na primerljivi ravni in socialno varnost. Zato lahko predstavlja ta kriza tudi v Sloveniji primeren trenutek za oziranje po inovativnih rešitvah, ki bodo utemeljile novo ekonomsko in politično svobodo posameznika, podjetniški pogum, novo odkrito kreativnost in altruizem.

Social(istič)na republika Slovenija?

Korona virus nas trezni. Izkazi medčloveške solidarnosti se množijo z vsakim nadaljnjim dnem samo-izolacije. Razmišljanja o spreminjajoči se družbi, njenih vrednotah, spreminjajočih se pogojih dela in življenja, so postala vsakdanjik. Telefonske debate s prijatelji, sodelavci in poslovnimi partnerji, redno nanesejo na drugo najpomembnejšo temo poleg zdravja, na finančne posledice, ki jih bomo prisiljeni nositi in reševati kot družba in posamezniki. Tisti del družbe, ki ustvarja novo dodano vrednost in zagotavlja rast, ustvarja materialno in finančno podlago skupnosti, ki jo imenujemo Država. Kako se lahko temu delu družbe oddolžimo za ustvarjanje materialne podlage za soustvarjanje blaginje? Najprej seveda z racionalno porabo ustvarjenih sredstev, nato pa z zagotavljanjem visoke kakovosti vseh storitev, ki temeljijo na davkoplačevalskih virih. Obenem pa z inovativnimi pristopi pri zajezitvi finančnih posledic pandemije. Svet vstopa v recesijo in tudi brez izbruha virusa bi do korekcij na borzah prišlo slej kot prej. Vsled ponavljajočim se finančnim posegom centralnih bank in odkupovanjem državnih in bančnih vrednostnih papirjev vse od zadnje velike gospodarske in finančne krize 2007-2008 naprej (ECB doslej ca.2,7 bilijona EUR), eksponentno narašča tudi svetovna zadolženost. In posledično se vprašamo kako to, da te neverjetne količine denarje ne vplivajo na povišano stopnjo inflacije? Eden od razlogov je enostavno razumljiv. Denar je iskal priložnosti multiplikacije v finančnih derivatih in borze so lovile svoje vrhunce enega za drugim. Nato pa strm padec in zrušitev, ki mu v novejši zgodovini še nismo bili priča. DAX je izgubil več kot 39% vrednosti v samo 28 dneh. Ta hiter in strm padec je po hitrosti in odstotku prehitel celo padec borz iz leta 1987, ko je svet v nekaj tednih izgubil več kot 500 milijard EUR. Kake posledice se obetajo tokrat? Skoraj razumljiv je paničen poseg po istem zdravilu ali strupu, ki ga jemljemo vsa leta po predhodnji krizi, “Quantitative easing”, ki ga v tokratni preobleki ECB (Evropska centralna banka) imenuje “Pandemic Emergency Purchase Programme” in s 750 milijardami EUR dopolnjuje obstoječ program odkupa vrednostnih papirjev, skupaj za leto 2020 že v vrednosti 1,1 bilijona EUR. Sicer lahko že danes na podlagi teh številk skoraj zagotovo napovemo nekako ponovno okrevanje gospodarstva kot v preteklosti, vendar se nam zastavlja vprašanje kako dolgo še s tovrstnimi zdravili? Morda pa je napočil trenutek za disruptivne (moteče, spreminjajoče) in inovativne pristope? Andrew Yang, mlad ameriški podjetnik in izobraženec, je sicer sredi februarja odstopil od kandidature za ameriškega predsednika (Demokratska stranka), vendar njegovo sporočilo in gibanje za uvedbo univerzalnega temeljnega dohodka ni ostalo prezrto. Model takoimenovane “Freedom dividend” ima vse več privržencev v ZDA in zagotovo bo v prihodnjih političnih debatah deležen velike pozornosti. Že zavoljo nasprotja konceptu reševanja z ustaljenimi praksami, ki ga v času krize uvaja predsednik Trump. In kako naj tovrstni poizkusi vplivajo na razmišljanje slovenske vlade? Spreminjajoči se svetovni nazor in ozaveščanje prebivalstva, avtomatizacija in robotizacija proizvajanja in življenja, bodo kratkoročno ali srednjeročno neminovno vplivali na spremembo razumevanja ekonomske logike in ustroja sveta. Ljudje se bodo z izgubo delovnih mest zavoljo avtomatizacije strinjali le v kolikor bo le-ta zanje in njihove družine pozitivna. Torej, če bo prinesla več prostega časa, dohodke na primerljivi ravni in socialno varnost. Zato lahko predstavlja ta kriza tudi v Sloveniji primeren trenutek za oziranje po inovativnih rešitvah, ki bodo utemeljile novo ekonomsko in politično svobodo posameznika, podjetniški pogum, novo odkrito kreativnost in altruizem.

Veliko svobode duha vam želim, stabilnosti in napredka v 2019!

Tokrat bom izkoristil ta medij za posredovanje najlepših želja. Ne bom polemiziral in pametoval, zaželim vam le vse k čemur stremim tudi sam in za kar menim, da je napomembnejše vodilo na poti v pametno, trajnostno in vključujočo družbo. Verjetno ste prepoznali maksime strategije Evropa 2020, katere usmeritve so izjemno pozitivne, le sprejeti in živeti jih je potrebno. Potrudimo se in jih uresničimo!

Želim vam neomejeno svobodo misli, pronicljivo kreativnost, nebolečo prilagodljivost, neizčrpno kooperativnost in obilico zdravja!

In ne pozabite, evropskih sredstev za razvoj vaše organizacije je na pretek. Srečno 2019!

Je sposobnim ženskam res potrebno s kvotami pomagati do pozicije?

Ker izjave evropskih birokratov le niso samo neslane šale, jih je potrebno jemati tudi dokaj resno. Le kako? Komisar EU za raziskave, Carlos Moedas, je pred kratkim izjavil, da bo Evropa na določeni točki morala vključiti kvote v znanost, da bi obravnavala počasen napredek pri enakopravnosti med spoloma na vodilnih položajih na univerzah in v laboratorijih. Evropska komisija bo univerzam ponudila celo svetovanje na področju enakopravnosti spolov. Univerze, kot neodvisne izobraževalne in raziskovalne ustanove, verjetno ne premorejo dovolj lastne pameti in jim je potrebno iz centraliziranega zbirokratiziranega evropskega gnezda sporočiti kake politike so zaželjene in katere so “mainstream”.  Ali pa poziv k nominaciji večjega števila žensk na položaje poslank Evropskega parlamenta. Je sposobnim ženskam res potrebno s kvotami pomagati do pozicije? To vprašanje je postavljeno vam drage inovatorke, raziskovalke in managerke, ter vsem vam ostalim damam, ki s svojim trdim delom pozitivno prispevate k krepitvi družbene blaginje. Se počutite zapostavljene ali morda priviligirane v boju spolov, kot ga želijo prikazati evropski birokrati, ali pa ste že naveličane večnega spodbujanja negativnih sentimentov in prilivanja goriva na deplasirano temo enakopravnosti spolov v 21. stoletju? Verjamem, da se osebno počutite popolnoma enakopravne moškim kolegom v vseh kognitivnih sposobnostih. In prepričan sem, da vam vsiljeni kvotni sistemi niso po godu, saj želite svoje življenjske cilje dosegati s svojo kompetentnostjo in ne s pomočjo kvot. Skupaj s svojimi kolegi se uprite posiljevanju družbe z razdvajajočimi kvotami in predlagajte Evropski komisiji ozaveščanje javnosti o pomenu svobode odločanja. Naj najpomembnejša mesta v družbi zasedejo najustreznejše kandidatke ali pa …kandidati!

 

Negativna davčna reforma, nov slovenski umotvor?

Kako je mogoče, da se vsled “odličnih” gospodarskih kazalnikov v zadnih letih, znova sprašujemo o temu ali postaja Slovenija davčni pekel? S presežkom v proračunu in prevelikimi kratkoročnimi apetiti, se nova vladna koalicija spogleduje z nevarnimi posegi v kraljevo disciplino, davčno politiko. Razburja predvsem nepremišljenost te nove vladne  koalicije v komunikaciji z javnostmi, saj zelo nespretno komunicira v nebo vpijoče in za vsakega državljana občutljive informacije. Reakcije nekaterih vidnih slovenskih podjetnikov in ostalega gospodarstva, ki so edini odgovorni za ustvarjanje blaginje v družbi, je razumljiva in upravičena. Državna oz. javna uprava ne ustvarja ničesar, je samo servis in podpora gospodarstvu, ki z ustvarjalnostjo, produktivnostjo, inovativnostjo in tveganjem zagotavlja in podpira prav vse socialne storitve v naši družbi. Brez tveganih gospodarskih investicij, ki temeljijo na lastnih sredstvih in dolžniških virih, je blaginja nemogoča. Zamislimo se torej nad predvidenimi in zagroženimi davčnimi ukrepi nove vlade, ki želijo brez dolgoročnih analiz zmanjševati vire investicij produktivnemu sektorju družbe. Lafferjeva krivulja, ki ponazarja povezavo med davčno stopnjo in prihodki v državno blagajno, je ena takih ekonomskih teorij, katerim je potrebno posvetiti vso pozornost. Krivulja ponazarja obstoj optimalne stopnje obdavčitve, pri kateri državni prihodki dosegajo svoj maksimum. Čezmerno dviganje davkov povzroči manjšanje davčnih prilivov.

Enostavna ekonomska logika, ki bi jo priporočal tudi novi vladi!

Vsaj 100 miljard uničenega denarja skozi volatilnost kriptovalut

Se še spomnite strmega padca “vrednosti” kriptovalute BITCOIN v začetku letošnjega leta? Kaj menite koliko “realnega” denarja so izgubili vlagatelji, ki so vstopili na trg v zadnjih nekaj mesecih? Ocena je prenizka, vendar dovolj šokantna. Vsaj 100 milijard EUR. Zelo zanimiv je fenomen navdušenosti nad kriptovalutami v zadnjih letih. Vse izhaja iz našega človeškega pohlepa in želje po hitrem zaslužku, čeprav nam je v želodcu v bistvu jasno, da vse kar se sveti ni zlato. Večina vlagateljev seveda trdi, da jim ne gre za hitre zaslužke, temveč za “varnost” svoje naložbe. To še podkrepijo z informacijami o FIAT denarju, ki krožijo po internetu in utemeljijo z nezaupanjem v “koruptivni” finančni sistem. In zakaj je ta fenomen tako zanimiv? Le koliko vlagateljev v kriptovalute pozna in razume vrednost “kovancev”, ki jih kupujejo? Koliko jih je seznanjenih s stroški rudarjenja in koliko jih pozna energetsko bilanco takega rudarjenja? Na to temo za intermezzo malce zgrešena ameriška študija, ki ocenjuje, da rudarjenje porabi le desetino energije ki jo porabi vzdrževanje klasičnih podatkovnih centrov, popolnoma pa zanemarja podatek o 1000 krat večji uporabi knjižnega denarja v vsakodnevnih finančnih transakcijah. Torej vsi, ki bežijo v kriptovalute zavoljo ohranjanja varnosti in vrednosti in ne sodijo v kategorijo “posvečenih”, bodo slej kot prej žal ostali brez “vrednosti”. Priložen članek o legalnih goljufijah, vam bo morda odprl oči!

Razen nekaterih kriptovalut, jih večina namreč temelji na zaupanju in so brez materialne vrednosti! Torej nič več kot vsakdanji FIAT denar z razliko, da je trg FIAT denarja reguliran in je zaupanje v institucije, ki ga podpirajo, trenutno bolj upravičeno.