Je sposobnim ženskam res potrebno s kvotami pomagati do pozicije?

Ker izjave evropskih birokratov le niso samo neslane šale, jih je potrebno jemati tudi dokaj resno. Le kako? Komisar EU za raziskave, Carlos Moedas, je pred kratkim izjavil, da bo Evropa na določeni točki morala vključiti kvote v znanost, da bi obravnavala počasen napredek pri enakopravnosti med spoloma na vodilnih položajih na univerzah in v laboratorijih. Evropska komisija bo univerzam ponudila celo svetovanje na področju enakopravnosti spolov. Univerze, kot neodvisne izobraževalne in raziskovalne ustanove, verjetno ne premorejo dovolj lastne pameti in jim je potrebno iz centraliziranega zbirokratiziranega evropskega gnezda sporočiti kake politike so zaželjene in katere so “mainstream”.  Ali pa poziv k nominaciji večjega števila žensk na položaje poslank Evropskega parlamenta. Je sposobnim ženskam res potrebno s kvotami pomagati do pozicije? To vprašanje je postavljeno vam drage inovatorke, raziskovalke in managerke, ter vsem vam ostalim damam, ki s svojim trdim delom pozitivno prispevate k krepitvi družbene blaginje. Se počutite zapostavljene ali morda priviligirane v boju spolov, kot ga želijo prikazati evropski birokrati, ali pa ste že naveličane večnega spodbujanja negativnih sentimentov in prilivanja goriva na deplasirano temo enakopravnosti spolov v 21. stoletju? Verjamem, da se osebno počutite popolnoma enakopravne moškim kolegom v vseh kognitivnih sposobnostih. In prepričan sem, da vam vsiljeni kvotni sistemi niso po godu, saj želite svoje življenjske cilje dosegati s svojo kompetentnostjo in ne s pomočjo kvot. Skupaj s svojimi kolegi se uprite posiljevanju družbe z razdvajajočimi kvotami in predlagajte Evropski komisiji ozaveščanje javnosti o pomenu svobode odločanja. Naj najpomembnejša mesta v družbi zasedejo najustreznejše kandidatke ali pa …kandidati!

 

Negativna davčna reforma, nov slovenski umotvor?

Kako je mogoče, da se vsled “odličnih” gospodarskih kazalnikov v zadnih letih, znova sprašujemo o temu ali postaja Slovenija davčni pekel? S presežkom v proračunu in prevelikimi kratkoročnimi apetiti, se nova vladna koalicija spogleduje z nevarnimi posegi v kraljevo disciplino, davčno politiko. Razburja predvsem nepremišljenost te nove vladne  koalicije v komunikaciji z javnostmi, saj zelo nespretno komunicira v nebo vpijoče in za vsakega državljana občutljive informacije. Reakcije nekaterih vidnih slovenskih podjetnikov in ostalega gospodarstva, ki so edini odgovorni za ustvarjanje blaginje v družbi, je razumljiva in upravičena. Državna oz. javna uprava ne ustvarja ničesar, je samo servis in podpora gospodarstvu, ki z ustvarjalnostjo, produktivnostjo, inovativnostjo in tveganjem zagotavlja in podpira prav vse socialne storitve v naši družbi. Brez tveganih gospodarskih investicij, ki temeljijo na lastnih sredstvih in dolžniških virih, je blaginja nemogoča. Zamislimo se torej nad predvidenimi in zagroženimi davčnimi ukrepi nove vlade, ki želijo brez dolgoročnih analiz zmanjševati vire investicij produktivnemu sektorju družbe. Lafferjeva krivulja, ki ponazarja povezavo med davčno stopnjo in prihodki v državno blagajno, je ena takih ekonomskih teorij, katerim je potrebno posvetiti vso pozornost. Krivulja ponazarja obstoj optimalne stopnje obdavčitve, pri kateri državni prihodki dosegajo svoj maksimum. Čezmerno dviganje davkov povzroči manjšanje davčnih prilivov.

Enostavna ekonomska logika, ki bi jo priporočal tudi novi vladi!

Vsaj 100 miljard uničenega denarja skozi volatilnost kriptovalut

Se še spomnite strmega padca “vrednosti” kriptovalute BITCOIN v začetku letošnjega leta? Kaj menite koliko “realnega” denarja so izgubili vlagatelji, ki so vstopili na trg v zadnjih nekaj mesecih? Ocena je prenizka, vendar dovolj šokantna. Vsaj 100 milijard EUR. Zelo zanimiv je fenomen navdušenosti nad kriptovalutami v zadnjih letih. Vse izhaja iz našega človeškega pohlepa in želje po hitrem zaslužku, čeprav nam je v želodcu v bistvu jasno, da vse kar se sveti ni zlato. Večina vlagateljev seveda trdi, da jim ne gre za hitre zaslužke, temveč za “varnost” svoje naložbe. To še podkrepijo z informacijami o FIAT denarju, ki krožijo po internetu in utemeljijo z nezaupanjem v “koruptivni” finančni sistem. In zakaj je ta fenomen tako zanimiv? Le koliko vlagateljev v kriptovalute pozna in razume vrednost “kovancev”, ki jih kupujejo? Koliko jih je seznanjenih s stroški rudarjenja in koliko jih pozna energetsko bilanco takega rudarjenja? Na to temo za intermezzo malce zgrešena ameriška študija, ki ocenjuje, da rudarjenje porabi le desetino energije ki jo porabi vzdrževanje klasičnih podatkovnih centrov, popolnoma pa zanemarja podatek o 1000 krat večji uporabi knjižnega denarja v vsakodnevnih finančnih transakcijah. Torej vsi, ki bežijo v kriptovalute zavoljo ohranjanja varnosti in vrednosti in ne sodijo v kategorijo “posvečenih”, bodo slej kot prej žal ostali brez “vrednosti”. Priložen članek o legalnih goljufijah, vam bo morda odprl oči!

Razen nekaterih kriptovalut, jih večina namreč temelji na zaupanju in so brez materialne vrednosti! Torej nič več kot vsakdanji FIAT denar z razliko, da je trg FIAT denarja reguliran in je zaupanje v institucije, ki ga podpirajo, trenutno bolj upravičeno.

Spogledovanje z naborništvom v Nemčiji in “učinkovitost” proračunske porabe

Zanimiva je postala javna politična debata na temo ponovne uvedbe naborniškega sistema v Nemčiji. Temo, ki že nekaj let tli pod preprogo in je vzplamtela ob zadnjem NATO srečanju, je v Nemčiji vnašala v parlamentarno debato predvsem stranka AfD, s strani koalicije pa ni bila nikoli uslišana. Kopja pa se v Nemčiji ne lomijo samo pri zahtevanem povečanju investicij v vojaško opremo, temveč tudi pri nasprotovanju nemškemu vojaškemu sodelovanju pri misijah NATA izven Evrope, ki predstavlja pomembno temo stranke die Linke, nasprotovanju zgrešeni in pregrešno dragi migracijski politiki in višini socialnih transferjev prosilcev za azil in migrantov, s čimer se ukvarjajo tako AfD kot tudi stranka FDP ter deloma CSU. Nemčija, največja evropska ekonomija, se je kljub “odličnim gospodarkim kazalnikom” in letnem proračunskem presežku, znašla na razpotju. Ali bo še naprej rastel vojaški proračun, ki znaša kar 38,5 milijard EUR letno? Se bodo stroški integracije beguncev in migrantov v višini ca. 22 milijard EUR letno še višali? Ali pa bo tudi Nemčijo srečala pamet in bo morda na račun zmanjšanja stroškov drage profesionalne vojske, uvedla naborniški sistem in privarčevano razliko morda namenila izobraževanju, ki znaša trenutno borih 17,5 milijard EUR? Nemci namenijo mnogo manj denarja prihodnosti mladih, naprednejši in modernejši izobraževanlni infrastrukturi, zadovoljnejšim in učinkovitejšim učiteljem, kot migracijski politiki in seveda veliko manj kot vojaškemu proračunu.

Nemški birokrati pri vprašljivem trošenju davkoplačevalskega denarja seveda niso izjema, pometimo pa morda najprej pred svojim pragom…

Pasti kriptovalut in Paul Krugman

Čeprav ni moj favorit in se z njegovimi neo-keynesijanskimi pristopi v ekonomiji ne strinjam, pa o temi kriptovalut ta izkušeni maček pove veliko več kot marsikateri varuh ekonomske stabilnosti. Paul Krugman je za New York Times z roko pred usti v resnici razgalil vso bedo kriptovalut in vero v vrednost kriptovalut temelječih na zaupanju ljudi. Zanimivo, da o tem debatira nobelov nagrajenec za ekonomijo, znan kritik evropske (nemške) varčevalne politike v času finančne krize in protagonist poceni denarja. Seveda pa moramo paziti, da ne mečemo v isti koš z vrednostjo kriptovalut tudi tehnologije veriženja podatkovnih blokov (blockchain). Slednja resnično omogoča informacijsko nedotakljivost in varnost, svobodo v nadzorovanem svetu…

Pin It on Pinterest