Je vse res kar načrtuje vlada na področju tako zvane “davčne reforme“? Pravzaprav sem zmeden ker ne vem kaj naj si mislim ob  tako “impozantni” in pomembni davčni reformi, ki naj bi v svojem “olajševalnem” delu proračun osiromašila za “neverjetnih” 270 milijonov evrov. Ja, vse kar zapisujem v navednicah je sarkazem, brez navednic. In za teh 270 veličastnih milijonov je vlada pripravljena tvegati frustracijo podjetnikov in vseh drugih “pohlepnih kapitalistov” z dvigovanjem davka na dobiček in dohodkov iz kapitala in dividend, s čimer bo baje “pridelala” kakih 160 milijonov evrov, preostanek pa se potrudila spraskati skozi boj proti utajam, goljufijam in sivi ekonomiji. Le nekaj mesecev po razvpitih napovedih o posegih šarčeve vlade na področje davčne politike in ogorčenih reakcijah serije gospodarstvenikov na le-to, je tokrat prava reakcija na sedaj realno napoved izpadla. Ni je.  Morda podjetniki grenko slino še požirajo? Le nekateri strokovnjaki se sprašujejo o smotrnosti tako enostranskega, nepremišljenega, nedodelanega in pomanjkljivega posega države v davčno reformo. Tipične poteze, ki smo jih vajeni s strani levo usmerjenih in socialističnih vlad, ki si na vse pretege kupujejo volilno bazo z nekaj fičniki, ta trenutek v času prihajajočih evropskih volitev. Kako si lahko drugače razložimo nedavno dvigovanje plač javnim uslužbencem ob sicer gospodarsko pozitivnih izplenih zadnjih let, ne glede na opozorila o ohlajanju svetovnega gospodarstva v zadnjem kvartalu 2018? In da bo volilna baza držala, je potrebno z novo davčno reformo razdeliti med vse, ki prejemajo minimalno plačo “kar 2 EUR” neto na mesečni ravni več, za tiste s povprečnimi dohodki pa “kar 12 EUR” na mesec več in s tem zagotoviti po besedah ministra višjo kupno moč tega sloja državljanov. Ali res kdo meni, da se bodo tudi v zasebnem sektorju nižja bruto bremena stroškov plač prenesla v višje neto dohodke delavcev? Ali pa bodo morda podjetja to darilo izkoristila za zmanjševanje stroškov dela in dvig svoje konkurenčnosti na trgu? Vsekakor bodo javni uslužbenci profitarji tega deala, saj je za njih konkurenčna prednost le zanimiva besedna zveza,  ki je ni potrebno dnevno prakticirati. Da bi se račun vsaj deloma izšel in dodatno zadolževanje zavoljo volilnih daril ne bi bilo potrebno, pa je potrebno zapitek naprtiti tistim, ki že investirajo, razvijajo in tvegajo lasten kapital, da bi ustvarjali delovna mesta tistim, ki jih država z enostranskimi dekreti nagrajuje.

Da ne bo pomote, tudi v Avstriji se ukvarjajo z davčno reformo. Vendar se je pri njih lotevajo drugače, kot Avstrijci pač, z obširnimi študijami. Razbremenili bodo tako zaposlene kot tudi “pohlepne kapitaliste”. Avstrijski BDP znaša krepko preko 400 milijard EUR in BDP na prebivalca nominalno kar 47.000 EUR. Reforma bo v prvi fazi prinesla olajšave v skupni vrednosti ca. 5 milijard EUR za vse. Pomembno pa je, da bo razbremenila tudi kapital. Znižala bo davek na dobiček, ki je občutno višji kot pri nas, s sedanjih 25% na 20%. Končno je njihova politika prišla k pameti in pričela preučevati in primerjati možne efekte avstrijske šole nacionalne ekonomije s keynesianskimi ukrepi iz preteklosti. Morda pa se kaj naučijo? In kje bodo oni dobili denar za to reformo? Racionalizirali bodo javno porabo, bolj inovativni pa bodo tudi pri drugih obdavčitvah,  na primer z uvajanjem tako imenovanega digitalnega davka za velike mednarodne koncerne. Pa saj že verjetno veste tudi to, da znašajo v Avstriji investicije v raziskave in razvoj 3% BDP!? Koliko pa že v Sloveniji?

Kam menite, se bo po letu 2021 selil kapital, ko bo davek na dobiček (poleg ostalih konkurenčnih prednosti) znašal v Sloveniji 22% v Avstriji pa 20%?

Pin It on Pinterest