Je COVID-19 prvi glasnik časa preobrazbe družbe?

Korona virus nas trezni. Izkazi medčloveške solidarnosti se množijo z vsakim nadaljnjim dnem samo-izolacije. Razmišljanja o spreminjajoči se družbi, njenih vrednotah, spreminjajočih se pogojih dela in življenja, so postala vsakdanjik. Telefonske debate s prijatelji, sodelavci in poslovnimi partnerji, redno nanesejo na drugo najpomembnejšo temo poleg zdravja, na finančne posledice, ki jih bomo prisiljeni nositi in reševati kot družba in posamezniki. Tisti del družbe, ki ustvarja novo dodano vrednost in zagotavlja rast, ustvarja materialno in finančno podlago skupnosti, ki jo imenujemo Država. Kako se lahko temu delu družbe oddolžimo za ustvarjanje materialne podlage za soustvarjanje blaginje? Najprej seveda z racionalno porabo ustvarjenih sredstev, nato pa z zagotavljanjem visoke kakovosti vseh storitev, ki temeljijo na davkoplačevalskih virih. Obenem pa z inovativnimi pristopi pri zajezitvi finančnih posledic pandemije. Svet vstopa v recesijo in tudi brez izbruha virusa bi do korekcij na borzah prišlo slej kot prej. Vsled ponavljajočim se finančnim posegom centralnih bank in odkupovanjem državnih in bančnih vrednostnih papirjev vse od zadnje velike gospodarske in finančne krize 2007-2008 naprej (ECB doslej ca.2,7 bilijona EUR), eksponentno narašča tudi svetovna zadolženost. In posledično se vprašamo kako to, da te neverjetne količine denarje ne vplivajo na povišano stopnjo inflacije? Eden od razlogov je enostavno razumljiv. Denar je iskal priložnosti multiplikacije v finančnih derivatih in borze so lovile svoje vrhunce enega za drugim. Nato pa strm padec in zrušitev, ki mu v novejši zgodovini še nismo bili priča. DAX je izgubil več kot 39% vrednosti v samo 28 dneh. Ta hiter in strm padec je po hitrosti in odstotku prehitel celo padec borz iz leta 1987, ko je svet v nekaj tednih izgubil več kot 500 milijard EUR. Kake posledice se obetajo tokrat? Skoraj razumljiv je paničen poseg po istem zdravilu ali strupu, ki ga jemljemo vsa leta po predhodnji krizi, “Quantitative easing”, ki ga v tokratni preobleki ECB (Evropska centralna banka) imenuje “Pandemic Emergency Purchase Programme” in s 750 milijardami EUR dopolnjuje obstoječ program odkupa vrednostnih papirjev, skupaj za leto 2020 že v vrednosti 1,1 bilijona EUR. Sicer lahko že danes na podlagi teh številk skoraj zagotovo napovemo nekako ponovno okrevanje gospodarstva kot v preteklosti, vendar se nam zastavlja vprašanje kako dolgo še s tovrstnimi zdravili? Morda pa je napočil trenutek za disruptivne (moteče, spreminjajoče) in inovativne pristope? Andrew Yang, mlad ameriški podjetnik in izobraženec, je sicer sredi februarja odstopil od kandidature za ameriškega predsednika (Demokratska stranka), vendar njegovo sporočilo in gibanje za uvedbo univerzalnega temeljnega dohodka ni ostalo prezrto. Model takoimenovane “Freedom dividend” ima vse več privržencev v ZDA in zagotovo bo v prihodnjih političnih debatah deležen velike pozornosti. Že zavoljo nasprotja konceptu reševanja z ustaljenimi praksami, ki ga v času krize uvaja predsednik Trump. In kako naj tovrstni poizkusi vplivajo na razmišljanje slovenske vlade? Spreminjajoči se svetovni nazor in ozaveščanje prebivalstva, avtomatizacija in robotizacija proizvajanja in življenja, bodo kratkoročno ali srednjeročno neminovno vplivali na spremembo razumevanja ekonomske logike in ustroja sveta. Ljudje se bodo z izgubo delovnih mest zavoljo avtomatizacije strinjali le v kolikor bo le-ta zanje in njihove družine pozitivna. Torej, če bo prinesla več prostega časa, dohodke na primerljivi ravni in socialno varnost. Zato lahko predstavlja ta kriza tudi v Sloveniji primeren trenutek za oziranje po inovativnih rešitvah, ki bodo utemeljile novo ekonomsko in politično svobodo posameznika, podjetniški pogum, novo odkrito kreativnost in altruizem.

Sledite nam

Social(istič)na republika Slovenija?

Je vse res kar načrtuje vlada na področju tako zvane “davčne reforme“? Pravzaprav sem zmeden ker ne vem kaj naj si mislim ob  tako “impozantni” in pomembni davčni reformi, ki naj bi v svojem “olajševalnem” delu proračun osiromašila za “neverjetnih” 270 milijonov evrov. Ja, vse kar zapisujem v navednicah je sarkazem, brez navednic. In za teh 270 veličastnih milijonov je vlada pripravljena tvegati frustracijo podjetnikov in vseh drugih “pohlepnih kapitalistov” z dvigovanjem davka na dobiček in dohodkov iz kapitala in dividend, s čimer bo baje “pridelala” kakih 160 milijonov evrov, preostanek pa se potrudila spraskati skozi boj proti utajam, goljufijam in sivi ekonomiji. Le nekaj mesecev po razvpitih napovedih o posegih šarčeve vlade na področje davčne politike in ogorčenih reakcijah serije gospodarstvenikov na le-to, je tokrat prava reakcija na sedaj realno napoved izpadla. Ni je.  Morda podjetniki grenko slino še požirajo? Le nekateri strokovnjaki se sprašujejo o smotrnosti tako enostranskega, nepremišljenega, nedodelanega in pomanjkljivega posega države v davčno reformo. Tipične poteze, ki smo jih vajeni s strani levo usmerjenih in socialističnih vlad, ki si na vse pretege kupujejo volilno bazo z nekaj fičniki, ta trenutek v času prihajajočih evropskih volitev. Kako si lahko drugače razložimo nedavno dvigovanje plač javnim uslužbencem ob sicer gospodarsko pozitivnih izplenih zadnjih let, ne glede na opozorila o ohlajanju svetovnega gospodarstva v zadnjem kvartalu 2018? In da bo volilna baza držala, je potrebno z novo davčno reformo razdeliti med vse, ki prejemajo minimalno plačo “kar 2 EUR” neto na mesečni ravni več, za tiste s povprečnimi dohodki pa “kar 12 EUR” na mesec več in s tem zagotoviti po besedah ministra višjo kupno moč tega sloja državljanov. Ali res kdo meni, da se bodo tudi v zasebnem sektorju nižja bruto bremena stroškov plač prenesla v višje neto dohodke delavcev? Ali pa bodo morda podjetja to darilo izkoristila za zmanjševanje stroškov dela in dvig svoje konkurenčnosti na trgu? Vsekakor bodo javni uslužbenci profitarji tega deala, saj je za njih konkurenčna prednost le zanimiva besedna zveza,  ki je ni potrebno dnevno prakticirati. Da bi se račun vsaj deloma izšel in dodatno zadolževanje zavoljo volilnih daril ne bi bilo potrebno, pa je potrebno zapitek naprtiti tistim, ki že investirajo, razvijajo in tvegajo lasten kapital, da bi ustvarjali delovna mesta tistim, ki jih država z enostranskimi dekreti nagrajuje.

Da ne bo pomote, tudi v Avstriji se ukvarjajo z davčno reformo. Vendar se je pri njih lotevajo drugače, kot Avstrijci pač, z obširnimi študijami. Razbremenili bodo tako zaposlene kot tudi “pohlepne kapitaliste”. Avstrijski BDP znaša krepko preko 400 milijard EUR in BDP na prebivalca nominalno kar 47.000 EUR. Reforma bo v prvi fazi prinesla olajšave v skupni vrednosti ca. 5 milijard EUR za vse. Pomembno pa je, da bo razbremenila tudi kapital. Znižala bo davek na dobiček, ki je občutno višji kot pri nas, s sedanjih 25% na 20%. Končno je njihova politika prišla k pameti in pričela preučevati in primerjati možne efekte avstrijske šole nacionalne ekonomije s keynesianskimi ukrepi iz preteklosti. Morda pa se kaj naučijo? In kje bodo oni dobili denar za to reformo? Racionalizirali bodo javno porabo, bolj inovativni pa bodo tudi pri drugih obdavčitvah,  na primer z uvajanjem tako imenovanega digitalnega davka za velike mednarodne koncerne. Pa saj že verjetno veste tudi to, da znašajo v Avstriji investicije v raziskave in razvoj 3% BDP!? Koliko pa že v Sloveniji?

Kam menite, se bo po letu 2021 selil kapital, ko bo davek na dobiček (poleg ostalih konkurenčnih prednosti) znašal v Sloveniji 22% v Avstriji pa 20%?

Sledite nam

Veliko svobode duha vam želim, stabilnosti in napredka v 2019!

Tokrat bom izkoristil ta medij za posredovanje najlepših želja. Ne bom polemiziral in pametoval, zaželim vam le vse k čemur stremim tudi sam in za kar menim, da je napomembnejše vodilo na poti v pametno, trajnostno in vključujočo družbo. Verjetno ste prepoznali maksime strategije Evropa 2020, katere usmeritve so izjemno pozitivne, le sprejeti in živeti jih je potrebno. Potrudimo se in jih uresničimo!

Želim vam neomejeno svobodo misli, pronicljivo kreativnost, nebolečo prilagodljivost, neizčrpno kooperativnost in obilico zdravja!

In ne pozabite, evropskih sredstev za razvoj vaše organizacije je na pretek. Srečno 2019!

Sledite nam

120 milijard za naslednika Obzorja 2020? Izjemno!

Pozitivna podpora Evropskega parlamenta pri povečanju proračuna za novi program Horizon Europe (2021-2027) za kar 27,5% od trenutno predlaganega, je osvežujoča. Članek Science-Business portala pojasnjuje prepletenost odločitve, ki bo morala pred potrditvijo skozi kar nekaj gremijev, odločila pa se bo v dogovoru med Evropsko komisijo, Evropskim parlamentom in Svetom EU. Ne glede na BREXIT, se bo proračun novega sedemletnega finančnega okvirja EU 2021-2027 drastično povečal na 1 Bilijon EUR in znotraj tako povečanega proračuna si nekatere članice EU želijo predvsem večji delež denarja namenjenega raziskavam, razvoju in inovacijam. Seveda pa se nekateri poslanci s takim povečanjem ne strinjajo in strašijo z nepodporo predstavnikov držav članic, ki bodo o temu odločale v Svetu EU. Predvsem zagovorniki bogatejše kohezijske, kmetijske, pomorske in ribiške politike se upirajo razporeditvi skupnega proračuna v večjo korist raziskav, razvoja in inovacij, saj je že sedaj jasno, da bodo le-te v novem obdobju 2021-2027 prikrajšane. Zagovorniki povečanja pa pravilno stavijo na močnejšo globalno pozicijo EU v raziskavah in razvoju in opozarjajo na pomembnost zapiranja razkoraka pri vlaganju v RRI, ki je še vedno prisoten med ZDA in EU. Čaka nas torej vsaj še leto dni pogajanj o novem proračunu programa Horizon Europe, ki bi lahko iz predvidenih 94,1 Mrd.EUR zrasel na zavidljivih 120 Mrd.EUR.

Počrpajmo razpoložljiva evropska sredstva. V tekočem programu Obzorje 2020 je na voljo še 30 milijard EUR. V kolikor potrebujete pomoč, vam radi pomagamo. Pišite nam!

Sledite nam

Vprašljiv nadzor zakonitosti porabe milijard evrov

Podnaslov zanimivega članka portala Science/Business se glasi: “Evropsko računsko sodišče ne more potrditi zakonitosti plačil, ki jih je opravilo industrijsko raziskovalno in razvojno partnerstvo“. Članek, ki niti ni kritičen, razkriva revizijske težave pri evropsko sofinanciranem javno-zasebnem raziskovalnem podjemu Electronic Components and Systems for European Leadership – ECSEL, ki financira raziskovalne, razvojne in inovacijske projekte v teh ključnih tehnologijah za zagotavljanje evropske konkurenčnosti v sferi digitalnega gospodarstva.

Povzetek rezultatov letne revizije 2017 Evropskega računskega sodišča razkriva zaplet, ki bi predstavljal zabaven revizorski izziv, če ne bi razgalil globeli formalizmov povezanih z modelom sodelovanja v JU (joint undertaking – skupni podjem/podjetje). ECSEL namreč za razliko od ostalih projektov JU sledi tripartitnemu modelu, ki poleg sodelovanja javnih in zasebnih organizacij vključuje tudi države članice. Člani JU prispevajo lastna sredstva za financiranje dejavnosti skupnih podjemov, po drugi strani pa Evropska komisija zagotavlja javna sredstva iz 7. okvirnega programa za raziskave in razvoj in programa Obzorje 2020. Sodelovanje držav članic v ECSEL-u je povezano z nacionalnimi pravili, ki revizorjem ERS (Evropsko računsko sodišče) že peto leto zapored predstavljajo očiten trn v peti. Žal tudi peto zaporedno mnenje s pridržkom Evropskega računskega sodišča, ki zadeva nezmožnost ugotavljanja zakonitosti plačil izvedenih s strani podjema ECSEL, ni naletelo na konkretno rešitev te zagate.

In kaj pravi poročilo? V poročilu je med drugim zapisano, da obstajajo znatne razlike v metodologijah in postopkih, ki jih uporabljajo nacionalni organi za financiranje in skupnemu podjemu ECSEL ne dovoljujejo izračunavanja enotne zanesljive ponderirane stopnje napak ali stopnje preostale napake. Zato ERS ni moglo ugotoviti, ali naknadne revizije predstavljajo zadostno zagotovilo glede zakonitosti in pravilnosti osnovnih vmesnih in končnih plačil za projekte 7.OP (sedmega okvirnega programa), ki jih upravlja JU.

Ali morda menite, da je to osamljen primer? 😊 Tragično za evropske davkoplačevalce, ki ne berejo revizij Evropskega računskega sodišča in ne uspejo povzdigniti svojega glasu proti zbirokratiziranemu evropskemu administrativnemu aparatu. Tragično tudi za javne medije, ki te bede javno ne izpostavijo in s tem svojo nadzorno vlogo v javnosti postavljajo pod vprašaj.

Izkoristite evropska sredstva za lasten razvoj, med njimi so tudi vaša davkoplačevalska sredstva!

Sledite nam

Pin It on Pinterest