Social(istič)na republika Slovenija?

Je vse res kar načrtuje vlada na področju tako zvane “davčne reforme“? Pravzaprav sem zmeden ker ne vem kaj naj si mislim ob  tako “impozantni” in pomembni davčni reformi, ki naj bi v svojem “olajševalnem” delu proračun osiromašila za “neverjetnih” 270 milijonov evrov. Ja, vse kar zapisujem v navednicah je sarkazem, brez navednic. In za teh 270 veličastnih milijonov je vlada pripravljena tvegati frustracijo podjetnikov in vseh drugih “pohlepnih kapitalistov” z dvigovanjem davka na dobiček in dohodkov iz kapitala in dividend, s čimer bo baje “pridelala” kakih 160 milijonov evrov, preostanek pa se potrudila spraskati skozi boj proti utajam, goljufijam in sivi ekonomiji. Le nekaj mesecev po razvpitih napovedih o posegih šarčeve vlade na področje davčne politike in ogorčenih reakcijah serije gospodarstvenikov na le-to, je tokrat prava reakcija na sedaj realno napoved izpadla. Ni je.  Morda podjetniki grenko slino še požirajo? Le nekateri strokovnjaki se sprašujejo o smotrnosti tako enostranskega, nepremišljenega, nedodelanega in pomanjkljivega posega države v davčno reformo. Tipične poteze, ki smo jih vajeni s strani levo usmerjenih in socialističnih vlad, ki si na vse pretege kupujejo volilno bazo z nekaj fičniki, ta trenutek v času prihajajočih evropskih volitev. Kako si lahko drugače razložimo nedavno dvigovanje plač javnim uslužbencem ob sicer gospodarsko pozitivnih izplenih zadnjih let, ne glede na opozorila o ohlajanju svetovnega gospodarstva v zadnjem kvartalu 2018? In da bo volilna baza držala, je potrebno z novo davčno reformo razdeliti med vse, ki prejemajo minimalno plačo “kar 2 EUR” neto na mesečni ravni več, za tiste s povprečnimi dohodki pa “kar 12 EUR” na mesec več in s tem zagotoviti po besedah ministra višjo kupno moč tega sloja državljanov. Ali res kdo meni, da se bodo tudi v zasebnem sektorju nižja bruto bremena stroškov plač prenesla v višje neto dohodke delavcev? Ali pa bodo morda podjetja to darilo izkoristila za zmanjševanje stroškov dela in dvig svoje konkurenčnosti na trgu? Vsekakor bodo javni uslužbenci profitarji tega deala, saj je za njih konkurenčna prednost le zanimiva besedna zveza,  ki je ni potrebno dnevno prakticirati. Da bi se račun vsaj deloma izšel in dodatno zadolževanje zavoljo volilnih daril ne bi bilo potrebno, pa je potrebno zapitek naprtiti tistim, ki že investirajo, razvijajo in tvegajo lasten kapital, da bi ustvarjali delovna mesta tistim, ki jih država z enostranskimi dekreti nagrajuje.

Da ne bo pomote, tudi v Avstriji se ukvarjajo z davčno reformo. Vendar se je pri njih lotevajo drugače, kot Avstrijci pač, z obširnimi študijami. Razbremenili bodo tako zaposlene kot tudi “pohlepne kapitaliste”. Avstrijski BDP znaša krepko preko 400 milijard EUR in BDP na prebivalca nominalno kar 47.000 EUR. Reforma bo v prvi fazi prinesla olajšave v skupni vrednosti ca. 5 milijard EUR za vse. Pomembno pa je, da bo razbremenila tudi kapital. Znižala bo davek na dobiček, ki je občutno višji kot pri nas, s sedanjih 25% na 20%. Končno je njihova politika prišla k pameti in pričela preučevati in primerjati možne efekte avstrijske šole nacionalne ekonomije s keynesianskimi ukrepi iz preteklosti. Morda pa se kaj naučijo? In kje bodo oni dobili denar za to reformo? Racionalizirali bodo javno porabo, bolj inovativni pa bodo tudi pri drugih obdavčitvah,  na primer z uvajanjem tako imenovanega digitalnega davka za velike mednarodne koncerne. Pa saj že verjetno veste tudi to, da znašajo v Avstriji investicije v raziskave in razvoj 3% BDP!? Koliko pa že v Sloveniji?

Kam menite, se bo po letu 2021 selil kapital, ko bo davek na dobiček (poleg ostalih konkurenčnih prednosti) znašal v Sloveniji 22% v Avstriji pa 20%?

Veliko svobode duha vam želim, stabilnosti in napredka v 2019!

Tokrat bom izkoristil ta medij za posredovanje najlepših želja. Ne bom polemiziral in pametoval, zaželim vam le vse k čemur stremim tudi sam in za kar menim, da je napomembnejše vodilo na poti v pametno, trajnostno in vključujočo družbo. Verjetno ste prepoznali maksime strategije Evropa 2020, katere usmeritve so izjemno pozitivne, le sprejeti in živeti jih je potrebno. Potrudimo se in jih uresničimo!

Želim vam neomejeno svobodo misli, pronicljivo kreativnost, nebolečo prilagodljivost, neizčrpno kooperativnost in obilico zdravja!

In ne pozabite, evropskih sredstev za razvoj vaše organizacije je na pretek. Srečno 2019!

120 milijard za naslednika Obzorja 2020? Izjemno!

Pozitivna podpora Evropskega parlamenta pri povečanju proračuna za novi program Horizon Europe (2021-2027) za kar 27,5% od trenutno predlaganega, je osvežujoča. Članek Science-Business portala pojasnjuje prepletenost odločitve, ki bo morala pred potrditvijo skozi kar nekaj gremijev, odločila pa se bo v dogovoru med Evropsko komisijo, Evropskim parlamentom in Svetom EU. Ne glede na BREXIT, se bo proračun novega sedemletnega finančnega okvirja EU 2021-2027 drastično povečal na 1 Bilijon EUR in znotraj tako povečanega proračuna si nekatere članice EU želijo predvsem večji delež denarja namenjenega raziskavam, razvoju in inovacijam. Seveda pa se nekateri poslanci s takim povečanjem ne strinjajo in strašijo z nepodporo predstavnikov držav članic, ki bodo o temu odločale v Svetu EU. Predvsem zagovorniki bogatejše kohezijske, kmetijske, pomorske in ribiške politike se upirajo razporeditvi skupnega proračuna v večjo korist raziskav, razvoja in inovacij, saj je že sedaj jasno, da bodo le-te v novem obdobju 2021-2027 prikrajšane. Zagovorniki povečanja pa pravilno stavijo na močnejšo globalno pozicijo EU v raziskavah in razvoju in opozarjajo na pomembnost zapiranja razkoraka pri vlaganju v RRI, ki je še vedno prisoten med ZDA in EU. Čaka nas torej vsaj še leto dni pogajanj o novem proračunu programa Horizon Europe, ki bi lahko iz predvidenih 94,1 Mrd.EUR zrasel na zavidljivih 120 Mrd.EUR.

Počrpajmo razpoložljiva evropska sredstva. V tekočem programu Obzorje 2020 je na voljo še 30 milijard EUR. V kolikor potrebujete pomoč, vam radi pomagamo. Pišite nam!

Vprašljiv nadzor zakonitosti porabe milijard evrov

Podnaslov zanimivega članka portala Science/Business se glasi: “Evropsko računsko sodišče ne more potrditi zakonitosti plačil, ki jih je opravilo industrijsko raziskovalno in razvojno partnerstvo“. Članek, ki niti ni kritičen, razkriva revizijske težave pri evropsko sofinanciranem javno-zasebnem raziskovalnem podjemu Electronic Components and Systems for European Leadership – ECSEL, ki financira raziskovalne, razvojne in inovacijske projekte v teh ključnih tehnologijah za zagotavljanje evropske konkurenčnosti v sferi digitalnega gospodarstva.

Povzetek rezultatov letne revizije 2017 Evropskega računskega sodišča razkriva zaplet, ki bi predstavljal zabaven revizorski izziv, če ne bi razgalil globeli formalizmov povezanih z modelom sodelovanja v JU (joint undertaking – skupni podjem/podjetje). ECSEL namreč za razliko od ostalih projektov JU sledi tripartitnemu modelu, ki poleg sodelovanja javnih in zasebnih organizacij vključuje tudi države članice. Člani JU prispevajo lastna sredstva za financiranje dejavnosti skupnih podjemov, po drugi strani pa Evropska komisija zagotavlja javna sredstva iz 7. okvirnega programa za raziskave in razvoj in programa Obzorje 2020. Sodelovanje držav članic v ECSEL-u je povezano z nacionalnimi pravili, ki revizorjem ERS (Evropsko računsko sodišče) že peto leto zapored predstavljajo očiten trn v peti. Žal tudi peto zaporedno mnenje s pridržkom Evropskega računskega sodišča, ki zadeva nezmožnost ugotavljanja zakonitosti plačil izvedenih s strani podjema ECSEL, ni naletelo na konkretno rešitev te zagate.

In kaj pravi poročilo? V poročilu je med drugim zapisano, da obstajajo znatne razlike v metodologijah in postopkih, ki jih uporabljajo nacionalni organi za financiranje in skupnemu podjemu ECSEL ne dovoljujejo izračunavanja enotne zanesljive ponderirane stopnje napak ali stopnje preostale napake. Zato ERS ni moglo ugotoviti, ali naknadne revizije predstavljajo zadostno zagotovilo glede zakonitosti in pravilnosti osnovnih vmesnih in končnih plačil za projekte 7.OP (sedmega okvirnega programa), ki jih upravlja JU.

Ali morda menite, da je to osamljen primer? 😊 Tragično za evropske davkoplačevalce, ki ne berejo revizij Evropskega računskega sodišča in ne uspejo povzdigniti svojega glasu proti zbirokratiziranemu evropskemu administrativnemu aparatu. Tragično tudi za javne medije, ki te bede javno ne izpostavijo in s tem svojo nadzorno vlogo v javnosti postavljajo pod vprašaj.

Izkoristite evropska sredstva za lasten razvoj, med njimi so tudi vaša davkoplačevalska sredstva!

ERASMUS+ v svežem zaletu

Evropski program ERASMUS+, ki namenja nepovratna evropska sredstva projektom izobraževanja in usposabljanja, mladini in športu, štarta v 2019 zelo ambiciozno. S povečanjem proračuna za 300 Mio EUR glede na leto 2018 in kar 30 milijoni EUR za svežo pobudo Evropske univerze, katere namen je povezovati in združevati novo generacijo kreativnih Evropejcev, sposobnih komuniciranja in sodelovanja v različnih jezikih, presegajoč in povezujoč meje in področja dejavnosti, da bi rešili velike družbene izzive in pomanjkanje veščin, s katerimi se sooča Evropa. Ta transnacionalna zavezništva bodo evropske univerze prihodnosti, katerih namen bo spodbujanje evropskih vrednot in identitete ter revolucionarno preoblikovanje kakovosti in konkurenčnosti evropskega visokošolskega izobraževanja.

Nekaj o programu ERASMUS+: Prispeva k uresničevanju strategije Evropa 2020 z uresničevanjem njenega strateškega okvira za izobraževanje in usposabljanje ET2020. Podpira tudi trajnostni razvoj visokega šolstva v partnerskih državah ter uresničevanje ciljev strategije EU za mlade. Program je usmerjen v naslednja posamezna področja:

Razpis za zbiranje predlogov je torej odprt in že znani ključni ukrepi z urniki prijav, podprti s strani programa so sledeči:

Ključni ukrep 1 – učna mobilnost posameznikov
Mobilnost posameznikov na področju mladine 5. februar 2019
Mobilnost posameznikov na področju visokošolskega izobraževanja 5. februar 2019
Mobilnost posameznikov na področjih poklicnega izobraževanja in usposabljanja, šolskega izobraževanja in izobraževanja odraslih 5. februar 2019
Mobilnost posameznikov na področju mladine 30. april 2019
Mobilnost posameznikov na področju mladine 1. oktober 2019
Skupni magistrski študij Erasmus Mundus 14. februar 2019
Skupni magistrski študij Erasmus Mundus – skupni razpis za zbiranje predlogov EU-Japonska 1. april 2019
Ključni ukrep 2 – sodelovanje za inovacije in izmenjavo dobrih praks
Strateška partnerstva na področju mladine 5. februar 2019
Strateška partnerstva na področju izobraževanja in usposabljanja 21. marec 2019
Strateška partnerstva na področju mladine 30. april 2019
Strateška partnerstva na področju mladine 1. oktober 2019
Evropske univerze 28. februar 2019
Koalicije znanja 28. februar 2019
Koalicije sektorskih spretnosti 28. februar 2019
Krepitev zmogljivosti na področju visokošolskega izobraževanja 7. februar 2019
Krepitev zmogljivosti na področju mladine 24. januar 2019
Ključni ukrep 3 – podpora za reformo politik
Projekti „dialog EU z mladimi“ 5. februar 2019

30. april 2019

1. oktober 2019

Ukrepi Jean Monnet
Katedre, moduli, centri odličnosti, podpora združenjem, mreže, projekti 22. februar 2019
Ukrepi na področju športa
Partnerska sodelovanja 4. april 2019
Mala partnerska sodelovanja 4. april 2019
Neprofitne evropske športne prireditve 4. april 2019

Prijave na razpis ERASMUS+ so namenjene sodelovanju prav vseh organizacij, tako javnih kot zasebnih, profitnih in neprofitnih. Tipi projektov, ki jih program podpira, segajo od razvojnih, pilotnih in demonstracijskih projektov, do projektov usposabljanja in izobraževanja, mobilnosti, mreženja in osveščanja javnosti. Pomembna je idejna kreativnost. Objavljen je tudi vodnik za prijavitelje, preglejte ga in pričnite z načrtovanjem projektov že danes. Ker se program upravlja tako centralizirano v Bruslju, kot decentralizirano v vsaki državi članici, se boste na nekatere ukrepe aktualnega razpisa prijavili v Sloveniji, na nekatere pa direktno v Bruslju. V Sloveniji opravljata funkcijo nacionalnih agencij programa Erasmus+ organizaciji CMEPIUS (izobraževanje, usposabljanje, šport) in MOVIT (mladina).

Veliko uspeha pri prijavi projektov in saj že veste: Projekte načrtujte strateško glede na probleme/izzive identificirane v lastnem okolju, preverite njihovo skladnost z evropskimi politikami in predvidenimi ukrepi ter z njimi uskladite lastne inovativne ideje. Projekte pripravljajte na zalogo in ne čakajte odpiranja razpisov! Pri strateškem in trajnem načrtovanju črpanja evropskih sredstev vam radi pomagamo. Pokličite nas.

Pin It on Pinterest