ERASMUS+ v svežem zaletu

Evropski program ERASMUS+, ki namenja nepovratna evropska sredstva projektom izobraževanja in usposabljanja, mladini in športu, štarta v 2019 zelo ambiciozno. S povečanjem proračuna za 300 Mio EUR glede na leto 2018 in kar 30 milijoni EUR za svežo pobudo Evropske univerze, katere namen je povezovati in združevati novo generacijo kreativnih Evropejcev, sposobnih komuniciranja in sodelovanja v različnih jezikih, presegajoč in povezujoč meje in področja dejavnosti, da bi rešili velike družbene izzive in pomanjkanje veščin, s katerimi se sooča Evropa. Ta transnacionalna zavezništva bodo evropske univerze prihodnosti, katerih namen bo spodbujanje evropskih vrednot in identitete ter revolucionarno preoblikovanje kakovosti in konkurenčnosti evropskega visokošolskega izobraževanja.

Nekaj o programu ERASMUS+: Prispeva k uresničevanju strategije Evropa 2020 z uresničevanjem njenega strateškega okvira za izobraževanje in usposabljanje ET2020. Podpira tudi trajnostni razvoj visokega šolstva v partnerskih državah ter uresničevanje ciljev strategije EU za mlade. Program je usmerjen v naslednja posamezna področja:

Razpis za zbiranje predlogov je torej odprt in že znani ključni ukrepi z urniki prijav, podprti s strani programa so sledeči:

Ključni ukrep 1 – učna mobilnost posameznikov
Mobilnost posameznikov na področju mladine 5. februar 2019
Mobilnost posameznikov na področju visokošolskega izobraževanja 5. februar 2019
Mobilnost posameznikov na področjih poklicnega izobraževanja in usposabljanja, šolskega izobraževanja in izobraževanja odraslih 5. februar 2019
Mobilnost posameznikov na področju mladine 30. april 2019
Mobilnost posameznikov na področju mladine 1. oktober 2019
Skupni magistrski študij Erasmus Mundus 14. februar 2019
Skupni magistrski študij Erasmus Mundus – skupni razpis za zbiranje predlogov EU-Japonska 1. april 2019
Ključni ukrep 2 – sodelovanje za inovacije in izmenjavo dobrih praks
Strateška partnerstva na področju mladine 5. februar 2019
Strateška partnerstva na področju izobraževanja in usposabljanja 21. marec 2019
Strateška partnerstva na področju mladine 30. april 2019
Strateška partnerstva na področju mladine 1. oktober 2019
Evropske univerze 28. februar 2019
Koalicije znanja 28. februar 2019
Koalicije sektorskih spretnosti 28. februar 2019
Krepitev zmogljivosti na področju visokošolskega izobraževanja 7. februar 2019
Krepitev zmogljivosti na področju mladine 24. januar 2019
Ključni ukrep 3 – podpora za reformo politik
Projekti „dialog EU z mladimi“ 5. februar 2019

30. april 2019

1. oktober 2019

Ukrepi Jean Monnet
Katedre, moduli, centri odličnosti, podpora združenjem, mreže, projekti 22. februar 2019
Ukrepi na področju športa
Partnerska sodelovanja 4. april 2019
Mala partnerska sodelovanja 4. april 2019
Neprofitne evropske športne prireditve 4. april 2019

Prijave na razpis ERASMUS+ so namenjene sodelovanju prav vseh organizacij, tako javnih kot zasebnih, profitnih in neprofitnih. Tipi projektov, ki jih program podpira, segajo od razvojnih, pilotnih in demonstracijskih projektov, do projektov usposabljanja in izobraževanja, mobilnosti, mreženja in osveščanja javnosti. Pomembna je idejna kreativnost. Objavljen je tudi vodnik za prijavitelje, preglejte ga in pričnite z načrtovanjem projektov že danes. Ker se program upravlja tako centralizirano v Bruslju, kot decentralizirano v vsaki državi članici, se boste na nekatere ukrepe aktualnega razpisa prijavili v Sloveniji, na nekatere pa direktno v Bruslju. V Sloveniji opravljata funkcijo nacionalnih agencij programa Erasmus+ organizaciji CMEPIUS (izobraževanje, usposabljanje, šport) in MOVIT (mladina).

Veliko uspeha pri prijavi projektov in saj že veste: Projekte načrtujte strateško glede na probleme/izzive identificirane v lastnem okolju, preverite njihovo skladnost z evropskimi politikami in predvidenimi ukrepi ter z njimi uskladite lastne inovativne ideje. Projekte pripravljajte na zalogo in ne čakajte odpiranja razpisov! Pri strateškem in trajnem načrtovanju črpanja evropskih sredstev vam radi pomagamo. Pokličite nas.

Panika pri črpanju evropskih sredstev

Zganjat tako medijsko paniko zavoljo ocene Evropskega računskega sodišča, ki črpanje Evropskih kohezijskih sredstev v Sloveniji med 2014 in 2016-2017 postavlja na rep EU, je nesmiselno. No, tudi Avstrija v tem obdobju ni “porabila” niti centa, če bi želeli nadaljevati v maniri teh člankov… Teatralnost presega vse meje. Predvsem pa so informacije, ki jih zasledimo v medijih pomanjkljive, še več, malajo vraga na zid, ne ponudijo pa žegnane vodice, beri rešitve. Ja, res je, zamudili smo uvodni motivirajoči potisk, zaostali smo tako kot v finančni perspektivi 2007-2013 (ki se je zaključila nadvse uspešno). Razlog zamude je iskati v preoblikovanju in dopolnitvah Strategije pametne specializacije, ključne politike, dokumenta strateške opredelitve slovenskih prednostnih sektorjev dejavnosti, na katerih bo slovensko gospodarstvo dosegalo uspehe tudi globalno. Dokument je bil pripravljen in po mnenju nekaterih strokovnjakov velja danes v evropskem merilu za referenčen dokument. Sedaj pa nazaj k temeljnemu vprašanju. Smo res tako slabi pri črpanju evropskih sredstev? Kaj res nihče ni prebral poročila o izvajanju kohezijske politike 2014-2020, od januarja 2014 do junija 2018?

Poizkusimo relativizirati to črno-belo slikarijo, čisto laično… Razčistimo najprej razmejitev porabe sredstev na načrtovano porabo in realizirano porabo evropskega denarja v 7-letnem finančnem okvirju. Načrtovana poraba predstavlja najprej vsa razpoložljiva sredstva EU (s slovensko udeležbo) oz. pravice do porabe teh evropskih sredstev v izpogajani višini za Slovenijo. Po objavi razpisov ministrstev in izbiri projektov, predstavlja odločitve o finančni podpori izbranim projektom, projektom dodeljena sredstva. V tretje pa načrtovana poraba predstavlja denarna sredstva, izplačana nosilcem projektov iz slovenskega proračuna. Izbrani projekti na slovenskih razpisih se v večini primerov sofinancirajo po principu refundiranja upravičenih stroškov. Podjetje, ki je pridobilo podporo za izvedbo projekta, bo v primeru 6-mesečnih poročevalskih obdobij, potrebovalo za zagon projekta lastna sredstva. Po oddanem prvem poročilu, bo po nadaljnih 2-3 mesecih pridobilo prva denarna sredstva za refundiranje revidiranih in potrjenih stroškov. Podjetje bo nadaljevalo projekt in po uspešnem zaključku prejelo zaključno plačilo. In sedaj nastopi čas za zahtevek, ki ga posreduje Slovenija Bruslju za refundiranje sredstev, ki jih je založila iz lastnega proračuna za izplačila izbranim projektom. Šele sedaj govorimo o realizirani porabi sredstev. Razumete časovni zamik med načrtovano porabo in realizirano porabo? Zdaj ta tema ni več tako črno-bela, ne? Prav tukaj prihaja do konfliktov. Tisti, ki napadajo, izpostavljajo trenutno slabšo realizirano porabo (10%), tisti, ki se branijo pa odlično načrtovano porabo (69%). Kdo ima prav? Oboji. Vse je v zornem kotu. Kako obrnititi trend? E-kohezija (e-MA) je nujen odgovor. Omogočala bo enostavnejšo in hitrejšo prijavo projektov, vse preko spleta. Potrebna je enovita registracija z enovito kodo prijavitelja po zgledu Evropske komisije in prijavljanja na razpise v Bruslju s PIC kodo (partner identification code), ki zajema vse administrativne podatke prijavitelja in partnerjev, brez dodatnega izpolnjevanja kontaktnih obrazcev, brez prilog in različnih preživetih izjav. Nujno je poenotenje vseh razpisnih dokumentacij slovenskih ministrstev preko uporabniku prijaznih uporabniških vmesnikov. Postaviti se je potrebno v kožo prijavitelja in pripraviti enostavna in jasna navodila za prijavitelje. Predvsem pa je pomembno usposobiti pripravljalce razpisnih dokumentacij in ocenjevalce le-teh, dogovoriti učinkovita merila izbora in opredeliti razumljive kazalnike. Kot enega od svežih  pristopov za spodbujanje podjetij k črpanju nepovratnih sredstev, predlagam uvedbo koncepta “posojilo-rezultat-donacija”. Ta koncept si zamišljam kot poenostavitev administrativne, fnančne in vsebinske plati projektne prijave in vodenja. Predvsem finančne, saj bi podjetje ob predložitvi projektne prijave predlagalo pavšalni znesek za izvedbo projektnih aktivnosti in natančne predvidene rezultate. Po vrednotenju in potrditvi projekta, bi bilo podjetju dodeljeno posojilo (povratna sredstva). Po vsakem potrjenem obdobnem vsebinskem poročilu ter pregledu rezultatov v živo, bi se posojilo preobrazilo v donacijo (nepovratna sredstva). Podjetjem bi skrajšali čas, poenostavili in pocenili  pripravo projektnih prijav, skozi zavedanje o tveganju (posojilo) pa bi prav tako okrepili orientiranost k realnim rezultatom in učinkom projekta. Posojilo se le ob doseganju vseh rezultatov preobrazi v donacijo.

Popolnoma sem prepričan, da bomo tudi v aktualnem finančnem okvirju 2014-2020 v celoti počrpali vsa razpoložljiva evropska sredstvaVse številke so predstavljene na spletni strani SVRK. Tako za preteklo, kot tudi za aktualno obdobje. Napadalci, ne paničarite! Vlada, preštejte in organizirajte se!

Razpis: Gradnja nizkoogljične prihodnosti, odporne na podnebne spremembe: Varna, čista in učinkovita energija

Izjemen razpis programa OBZORJE 2020 s področja energetike za leti 2018 in 2019 z več kot 50-timi razpisanimi temami! Ambiciozni okoljski in energetski cilji Evropske Unije se uresničujejo tudi skozi finančne spodbude programa Obzorje 2020, največjega evropskega  programa, namenjenega financiranju projektov iz tehnoloških in naravoslovnih področij z implikacijami družboslovnih aspektov razvoja, raziskav in inovacij. Tipi projektov, s katerimi se na razpis lahko prijavite, obsegajo tako razvojno-raziskovalne in inovacijske projekte, kot pilotne in demonstracijske projekte ter ozaveščevalne, mreženjske in promocijske projekte. Ne pozabite, da v programu OBZORJE 2020 lahko sodelujejo tako zasebne kot javne in nevladne organizacije, odlični projektni konzorciji pa se sestojijo iz raznovrstnih organizacij, ki s svojimi kompetencami prispevajo k popolni izvedbi projekta, k dosegu rezultatov in učinkov projekta. Preglejte razpisne teme in se odločite za najprimernejšo, svoje informacije pa poglobite s pregledom delovnega programa področja Varne, čiste in učinkovite energije za obdobje med 2018-2020. Temeljne usmeritve, ki jih zasleduje področe varne, čiste in učinkovite energije:

  • Zmanjšanje porabe energije in ogljikovega odtisa
  • Nizkocenovna nizkoogljična oskrba z električno energijo
  • Alternativna goriva in mobilni viri energije
  • Enotna, pametna evropska elektroenergetska mreža
  • Novo znanje in tehnologije
  • Odločanje in sodelovanje javnosti
  • Komercializacija inovacij na področju energije in IKT.

Veliko priložnosti torej za raziskovalne organizacije, mala in velika razvojna podjetja, lokalne skupnosti, vladne in nevladne organizacije…Pokličite nas ali nam pištite, v kolikor potrebujete dodatne informacije in pomoč.

 

 

Delavnica: Počrpajmo še več sredstev v okviru nove finančne perspektive!

Nov finančni okvir 2021-2027 se nezadržno bliža in glede na povečevanje celotnega evropskega proračuna, so tudi pričakovanja koristnikov evropskih nepovratnih sredstev velika. Več bo sredstev za raziskave in razvoj ter inovacije, manj ga bo za kohezijsko in kmetijsko politiko. Kako se naj podjetja, javne in zasebne organizacije, že sedaj pripravijo na nove evropske programe in njihove nepovratne spodbude? Odgovor je jasen. Strateško in organizirano! Strateški razvoj je edini pravi odgovor na to ali boste v prihodnje samo slučajno in stihijsko črpali evropska sredstva za svoje projekte, ali pa boste to počeli načrtno in organizirano. Razlika je velika, predvsem v količini počrpanega denarja. Ne čakajte. Če namreč ne boste črpali evropskih sredstev vi, jih bo vaša konkurenca in s tem boste avtomatsko financirali njen razvoj!
Vabljeni na zanimivo delavnico, ki bo potekala 20.9.2018 v Brezovici pri Ljubljani.

Atraktivnost evropskega večletnega finančnega okvirja 2021 – 2027

Evropski večletni finančni okvir 2021-2027 je pred vrati in »informirani« mediji že zganjajo paniko zavoljo predvidenih rezov pri objavljenih osnutkih proračuna kohezijske in kmetijske politike. Pa je panika upravičena? Nikakor ne, saj gre po mnenju Komisije za upravičene reze ter preoblikovanje proračuna v smeri še večjega spodbujanja inovacij, raziskav in razvoja. Novi VFO (večletni finančni okvir) bo tudi finančno bogatejši za več deset milijard EUR. Torej stres? Seveda, pozitiven!

Financirajte svoj razvoj z evropskimi nepovratnimi sredstvi!

Pin It on Pinterest