Panika pri črpanju evropskih sredstev

Zganjat tako medijsko paniko zavoljo ocene Evropskega računskega sodišča, ki črpanje Evropskih kohezijskih sredstev v Sloveniji med 2014 in 2016-2017 postavlja na rep EU, je nesmiselno. No, tudi Avstrija v tem obdobju ni “porabila” niti centa, če bi želeli nadaljevati v maniri teh člankov… Teatralnost presega vse meje. Predvsem pa so informacije, ki jih zasledimo v medijih pomanjkljive, še več, malajo vraga na zid, ne ponudijo pa žegnane vodice, beri rešitve. Ja, res je, zamudili smo uvodni motivirajoči potisk, zaostali smo tako kot v finančni perspektivi 2007-2013 (ki se je zaključila nadvse uspešno). Razlog zamude je iskati v preoblikovanju in dopolnitvah Strategije pametne specializacije, ključne politike, dokumenta strateške opredelitve slovenskih prednostnih sektorjev dejavnosti, na katerih bo slovensko gospodarstvo dosegalo uspehe tudi globalno. Dokument je bil pripravljen in po mnenju nekaterih strokovnjakov velja danes v evropskem merilu za referenčen dokument. Sedaj pa nazaj k temeljnemu vprašanju. Smo res tako slabi pri črpanju evropskih sredstev? Kaj res nihče ni prebral poročila o izvajanju kohezijske politike 2014-2020, od januarja 2014 do junija 2018?

Poizkusimo relativizirati to črno-belo slikarijo, čisto laično… Razčistimo najprej razmejitev porabe sredstev na načrtovano porabo in realizirano porabo evropskega denarja v 7-letnem finančnem okvirju. Načrtovana poraba predstavlja najprej vsa razpoložljiva sredstva EU (s slovensko udeležbo) oz. pravice do porabe teh evropskih sredstev v izpogajani višini za Slovenijo. Po objavi razpisov ministrstev in izbiri projektov, predstavlja odločitve o finančni podpori izbranim projektom, projektom dodeljena sredstva. V tretje pa načrtovana poraba predstavlja denarna sredstva, izplačana nosilcem projektov iz slovenskega proračuna. Izbrani projekti na slovenskih razpisih se v večini primerov sofinancirajo po principu refundiranja upravičenih stroškov. Podjetje, ki je pridobilo podporo za izvedbo projekta, bo v primeru 6-mesečnih poročevalskih obdobij, potrebovalo za zagon projekta lastna sredstva. Po oddanem prvem poročilu, bo po nadaljnih 2-3 mesecih pridobilo prva denarna sredstva za refundiranje revidiranih in potrjenih stroškov. Podjetje bo nadaljevalo projekt in po uspešnem zaključku prejelo zaključno plačilo. In sedaj nastopi čas za zahtevek, ki ga posreduje Slovenija Bruslju za refundiranje sredstev, ki jih je založila iz lastnega proračuna za izplačila izbranim projektom. Šele sedaj govorimo o realizirani porabi sredstev. Razumete časovni zamik med načrtovano porabo in realizirano porabo? Zdaj ta tema ni več tako črno-bela, ne? Prav tukaj prihaja do konfliktov. Tisti, ki napadajo, izpostavljajo trenutno slabšo realizirano porabo (10%), tisti, ki se branijo pa odlično načrtovano porabo (69%). Kdo ima prav? Oboji. Vse je v zornem kotu. Kako obrnititi trend? E-kohezija (e-MA) je nujen odgovor. Omogočala bo enostavnejšo in hitrejšo prijavo projektov, vse preko spleta. Potrebna je enovita registracija z enovito kodo prijavitelja po zgledu Evropske komisije in prijavljanja na razpise v Bruslju s PIC kodo (partner identification code), ki zajema vse administrativne podatke prijavitelja in partnerjev, brez dodatnega izpolnjevanja kontaktnih obrazcev, brez prilog in različnih preživetih izjav. Nujno je poenotenje vseh razpisnih dokumentacij slovenskih ministrstev preko uporabniku prijaznih uporabniških vmesnikov. Postaviti se je potrebno v kožo prijavitelja in pripraviti enostavna in jasna navodila za prijavitelje. Predvsem pa je pomembno usposobiti pripravljalce razpisnih dokumentacij in ocenjevalce le-teh, dogovoriti učinkovita merila izbora in opredeliti razumljive kazalnike. Kot enega od svežih  pristopov za spodbujanje podjetij k črpanju nepovratnih sredstev, predlagam uvedbo koncepta “posojilo-rezultat-donacija”. Ta koncept si zamišljam kot poenostavitev administrativne, fnančne in vsebinske plati projektne prijave in vodenja. Predvsem finančne, saj bi podjetje ob predložitvi projektne prijave predlagalo pavšalni znesek za izvedbo projektnih aktivnosti in natančne predvidene rezultate. Po vrednotenju in potrditvi projekta, bi bilo podjetju dodeljeno posojilo (povratna sredstva). Po vsakem potrjenem obdobnem vsebinskem poročilu ter pregledu rezultatov v živo, bi se posojilo preobrazilo v donacijo (nepovratna sredstva). Podjetjem bi skrajšali čas, poenostavili in pocenili  pripravo projektnih prijav, skozi zavedanje o tveganju (posojilo) pa bi prav tako okrepili orientiranost k realnim rezultatom in učinkom projekta. Posojilo se le ob doseganju vseh rezultatov preobrazi v donacijo.

Popolnoma sem prepričan, da bomo tudi v aktualnem finančnem okvirju 2014-2020 v celoti počrpali vsa razpoložljiva evropska sredstva. Vse številke so predstavljene na spletni strani SVRK. Tako za preteklo, kot tudi za aktualno obdobje. Napadalci, ne paničarite! Vlada, preštejte in organizirajte se!