120 milijard za naslednika Obzorja 2020? Izjemno!

by | 12 december, 2018 | Evropska unija, Razpisi

Pozitivna podpora Evropskega parlamenta pri povečanju proračuna za novi program Horizon Europe (2021-2027) za kar 27,5% od trenutno predlaganega, je osvežujoča. Članek Science-Business portala pojasnjuje prepletenost odločitve, ki bo morala pred potrditvijo skozi kar nekaj gremijev, odločila pa se bo v dogovoru med Evropsko komisijo, Evropskim parlamentom in Svetom EU. Ne glede na BREXIT, se bo proračun novega sedemletnega finančnega okvirja EU 2021-2027 drastično povečal na 1 Bilijon EUR in znotraj tako povečanega proračuna si nekatere članice EU želijo predvsem večji delež denarja namenjenega raziskavam, razvoju in inovacijam. Seveda pa se nekateri poslanci s takim povečanjem ne strinjajo in strašijo z nepodporo predstavnikov držav članic, ki bodo o temu odločale v Svetu EU. Predvsem zagovorniki bogatejše kohezijske, kmetijske, pomorske in ribiške politike se upirajo razporeditvi skupnega proračuna v večjo korist raziskav, razvoja in inovacij, saj je že sedaj jasno, da bodo le-te v novem obdobju 2021-2027 prikrajšane. Zagovorniki povečanja pa pravilno stavijo na močnejšo globalno pozicijo EU v raziskavah in razvoju in opozarjajo na pomembnost zapiranja razkoraka pri vlaganju v RRI, ki je še vedno prisoten med ZDA in EU. Čaka nas torej vsaj še leto dni pogajanj o novem proračunu programa Horizon Europe, ki bi lahko iz predvidenih 94,1 Mrd.EUR zrasel na zavidljivih 120 Mrd.EUR.

Počrpajmo razpoložljiva evropska sredstva. V tekočem programu Obzorje 2020 je na voljo še 30 milijard EUR. V kolikor potrebujete pomoč, vam radi pomagamo. Pišite nam!

Sledite nam

Vprašljiv nadzor zakonitosti porabe milijard evrov

by | 11 november, 2018 | Evropska unija

Podnaslov zanimivega članka portala Science/Business se glasi: “Evropsko računsko sodišče ne more potrditi zakonitosti plačil, ki jih je opravilo industrijsko raziskovalno in razvojno partnerstvo“. Članek, ki niti ni kritičen, razkriva revizijske težave pri evropsko sofinanciranem javno-zasebnem raziskovalnem podjemu Electronic Components and Systems for European Leadership – ECSEL, ki financira raziskovalne, razvojne in inovacijske projekte v teh ključnih tehnologijah za zagotavljanje evropske konkurenčnosti v sferi digitalnega gospodarstva.

Povzetek rezultatov letne revizije 2017 Evropskega računskega sodišča razkriva zaplet, ki bi predstavljal zabaven revizorski izziv, če ne bi razgalil globeli formalizmov povezanih z modelom sodelovanja v JU (joint undertaking – skupni podjem/podjetje). ECSEL namreč za razliko od ostalih projektov JU sledi tripartitnemu modelu, ki poleg sodelovanja javnih in zasebnih organizacij vključuje tudi države članice. Člani JU prispevajo lastna sredstva za financiranje dejavnosti skupnih podjemov, po drugi strani pa Evropska komisija zagotavlja javna sredstva iz 7. okvirnega programa za raziskave in razvoj in programa Obzorje 2020. Sodelovanje držav članic v ECSEL-u je povezano z nacionalnimi pravili, ki revizorjem ERS (Evropsko računsko sodišče) že peto leto zapored predstavljajo očiten trn v peti. Žal tudi peto zaporedno mnenje s pridržkom Evropskega računskega sodišča, ki zadeva nezmožnost ugotavljanja zakonitosti plačil izvedenih s strani podjema ECSEL, ni naletelo na konkretno rešitev te zagate.

In kaj pravi poročilo? V poročilu je med drugim zapisano, da obstajajo znatne razlike v metodologijah in postopkih, ki jih uporabljajo nacionalni organi za financiranje in skupnemu podjemu ECSEL ne dovoljujejo izračunavanja enotne zanesljive ponderirane stopnje napak ali stopnje preostale napake. Zato ERS ni moglo ugotoviti, ali naknadne revizije predstavljajo zadostno zagotovilo glede zakonitosti in pravilnosti osnovnih vmesnih in končnih plačil za projekte 7.OP (sedmega okvirnega programa), ki jih upravlja JU.

Ali morda menite, da je to osamljen primer? ? Tragično za evropske davkoplačevalce, ki ne berejo revizij Evropskega računskega sodišča in ne uspejo povzdigniti svojega glasu proti zbirokratiziranemu evropskemu administrativnemu aparatu. Tragično tudi za javne medije, ki te bede javno ne izpostavijo in s tem svojo nadzorno vlogo v javnosti postavljajo pod vprašaj.

Izkoristite evropska sredstva za lasten razvoj, med njimi so tudi vaša davkoplačevalska sredstva!

Sledite nam

ERASMUS+ v svežem zaletu

by | 10 oktober, 2018 | Evropska unija, Razpisi

Evropski program ERASMUS+, ki namenja nepovratna evropska sredstva projektom izobraževanja in usposabljanja, mladini in športu, štarta v 2019 zelo ambiciozno. S povečanjem proračuna za 300 Mio EUR glede na leto 2018 in kar 30 milijoni EUR za svežo pobudo Evropske univerze, katere namen je povezovati in združevati novo generacijo kreativnih Evropejcev, sposobnih komuniciranja in sodelovanja v različnih jezikih, presegajoč in povezujoč meje in področja dejavnosti, da bi rešili velike družbene izzive in pomanjkanje veščin, s katerimi se sooča Evropa. Ta transnacionalna zavezništva bodo evropske univerze prihodnosti, katerih namen bo spodbujanje evropskih vrednot in identitete ter revolucionarno preoblikovanje kakovosti in konkurenčnosti evropskega visokošolskega izobraževanja.

Nekaj o programu ERASMUS+: Prispeva k uresničevanju strategije Evropa 2020 z uresničevanjem njenega strateškega okvira za izobraževanje in usposabljanje ET2020. Podpira tudi trajnostni razvoj visokega šolstva v partnerskih državah ter uresničevanje ciljev strategije EU za mlade. Program je usmerjen v naslednja posamezna področja:

Razpis za zbiranje predlogov je torej odprt in že znani ključni ukrepi z urniki prijav, podprti s strani programa so sledeči:

Ključni ukrep 1 – učna mobilnost posameznikov
Mobilnost posameznikov na področju mladine 5. februar 2019
Mobilnost posameznikov na področju visokošolskega izobraževanja 5. februar 2019
Mobilnost posameznikov na področjih poklicnega izobraževanja in usposabljanja, šolskega izobraževanja in izobraževanja odraslih 5. februar 2019
Mobilnost posameznikov na področju mladine 30. april 2019
Mobilnost posameznikov na področju mladine 1. oktober 2019
Skupni magistrski študij Erasmus Mundus 14. februar 2019
Skupni magistrski študij Erasmus Mundus – skupni razpis za zbiranje predlogov EU-Japonska 1. april 2019
Ključni ukrep 2 – sodelovanje za inovacije in izmenjavo dobrih praks
Strateška partnerstva na področju mladine 5. februar 2019
Strateška partnerstva na področju izobraževanja in usposabljanja 21. marec 2019
Strateška partnerstva na področju mladine 30. april 2019
Strateška partnerstva na področju mladine 1. oktober 2019
Evropske univerze 28. februar 2019
Koalicije znanja 28. februar 2019
Koalicije sektorskih spretnosti 28. februar 2019
Krepitev zmogljivosti na področju visokošolskega izobraževanja 7. februar 2019
Krepitev zmogljivosti na področju mladine 24. januar 2019
Ključni ukrep 3 – podpora za reformo politik
Projekti „dialog EU z mladimi“ 5. februar 2019

30. april 2019

1. oktober 2019
Ukrepi Jean Monnet
Katedre, moduli, centri odličnosti, podpora združenjem, mreže, projekti 22. februar 2019
Ukrepi na področju športa
Partnerska sodelovanja 4. april 2019
Mala partnerska sodelovanja 4. april 2019
Neprofitne evropske športne prireditve 4. april 2019

Prijave na razpis ERASMUS+ so namenjene sodelovanju prav vseh organizacij, tako javnih kot zasebnih, profitnih in neprofitnih. Tipi projektov, ki jih program podpira, segajo od razvojnih, pilotnih in demonstracijskih projektov, do projektov usposabljanja in izobraževanja, mobilnosti, mreženja in osveščanja javnosti. Pomembna je idejna kreativnost. Objavljen je tudi vodnik za prijavitelje, preglejte ga in pričnite z načrtovanjem projektov že danes. Ker se program upravlja tako centralizirano v Bruslju, kot decentralizirano v vsaki državi članici, se boste na nekatere ukrepe aktualnega razpisa prijavili v Sloveniji, na nekatere pa direktno v Bruslju. V Sloveniji opravljata funkcijo nacionalnih agencij programa Erasmus+ organizaciji CMEPIUS (izobraževanje, usposabljanje, šport) in MOVIT (mladina).

Veliko uspeha pri prijavi projektov in saj že veste: Projekte načrtujte strateško glede na probleme/izzive identificirane v lastnem okolju, preverite njihovo skladnost z evropskimi politikami in predvidenimi ukrepi ter z njimi uskladite lastne inovativne ideje. Projekte pripravljajte na zalogo in ne čakajte odpiranja razpisov! Pri strateškem in trajnem načrtovanju črpanja evropskih sredstev vam radi pomagamo. Pokličite nas.

Sledite nam

Panika pri črpanju evropskih sredstev

by | 10 oktober, 2018 | Evropska unija, Razpisi

Zganjat tako medijsko paniko zavoljo ocene Evropskega računskega sodišča, ki črpanje Evropskih kohezijskih sredstev v Sloveniji med 2014 in 2016-2017 postavlja na rep EU, je nesmiselno. No, tudi Avstrija v tem obdobju ni “porabila” niti centa, če bi želeli nadaljevati v maniri teh člankov… Teatralnost presega vse meje. Predvsem pa so informacije, ki jih zasledimo v medijih pomanjkljive, še več, malajo vraga na zid, ne ponudijo pa žegnane vodice, beri rešitve. Ja, res je, zamudili smo uvodni motivirajoči potisk, zaostali smo tako kot v finančni perspektivi 2007-2013 (ki se je zaključila nadvse uspešno). Razlog zamude je iskati v preoblikovanju in dopolnitvah Strategije pametne specializacije, ključne politike, dokumenta strateške opredelitve slovenskih prednostnih sektorjev dejavnosti, na katerih bo slovensko gospodarstvo dosegalo uspehe tudi globalno. Dokument je bil pripravljen in po mnenju nekaterih strokovnjakov velja danes v evropskem merilu za referenčen dokument. Sedaj pa nazaj k temeljnemu vprašanju. Smo res tako slabi pri črpanju evropskih sredstev? Kaj res nihče ni prebral poročila o izvajanju kohezijske politike 2014-2020, od januarja 2014 do junija 2018?

Poizkusimo relativizirati to črno-belo slikarijo, čisto laično… Razčistimo najprej razmejitev porabe sredstev na načrtovano porabo in realizirano porabo evropskega denarja v 7-letnem finančnem okvirju. Načrtovana poraba predstavlja najprej vsa razpoložljiva sredstva EU (s slovensko udeležbo) oz. pravice do porabe teh evropskih sredstev v izpogajani višini za Slovenijo. Po objavi razpisov ministrstev in izbiri projektov, predstavlja odločitve o finančni podpori izbranim projektom, projektom dodeljena sredstva. V tretje pa načrtovana poraba predstavlja denarna sredstva, izplačana nosilcem projektov iz slovenskega proračuna. Izbrani projekti na slovenskih razpisih se v večini primerov sofinancirajo po principu refundiranja upravičenih stroškov. Podjetje, ki je pridobilo podporo za izvedbo projekta, bo v primeru 6-mesečnih poročevalskih obdobij, potrebovalo za zagon projekta lastna sredstva. Po oddanem prvem poročilu, bo po nadaljnih 2-3 mesecih pridobilo prva denarna sredstva za refundiranje revidiranih in potrjenih stroškov. Podjetje bo nadaljevalo projekt in po uspešnem zaključku prejelo zaključno plačilo. In sedaj nastopi čas za zahtevek, ki ga posreduje Slovenija Bruslju za refundiranje sredstev, ki jih je založila iz lastnega proračuna za izplačila izbranim projektom. Šele sedaj govorimo o realizirani porabi sredstev. Razumete časovni zamik med načrtovano porabo in realizirano porabo? Zdaj ta tema ni več tako črno-bela, ne? Prav tukaj prihaja do konfliktov. Tisti, ki napadajo, izpostavljajo trenutno slabšo realizirano porabo (10%), tisti, ki se branijo pa odlično načrtovano porabo (69%). Kdo ima prav? Oboji. Vse je v zornem kotu. Kako obrnititi trend? E-kohezija (e-MA) je nujen odgovor. Omogočala bo enostavnejšo in hitrejšo prijavo projektov, vse preko spleta. Potrebna je enovita registracija z enovito kodo prijavitelja po zgledu Evropske komisije in prijavljanja na razpise v Bruslju s PIC kodo (partner identification code), ki zajema vse administrativne podatke prijavitelja in partnerjev, brez dodatnega izpolnjevanja kontaktnih obrazcev, brez prilog in različnih preživetih izjav. Nujno je poenotenje vseh razpisnih dokumentacij slovenskih ministrstev preko uporabniku prijaznih uporabniških vmesnikov. Postaviti se je potrebno v kožo prijavitelja in pripraviti enostavna in jasna navodila za prijavitelje. Predvsem pa je pomembno usposobiti pripravljalce razpisnih dokumentacij in ocenjevalce le-teh, dogovoriti učinkovita merila izbora in opredeliti razumljive kazalnike. Kot enega od svežih  pristopov za spodbujanje podjetij k črpanju nepovratnih sredstev, predlagam uvedbo koncepta “posojilo-rezultat-donacija”. Ta koncept si zamišljam kot poenostavitev administrativne, fnančne in vsebinske plati projektne prijave in vodenja. Predvsem finančne, saj bi podjetje ob predložitvi projektne prijave predlagalo pavšalni znesek za izvedbo projektnih aktivnosti in natančne predvidene rezultate. Po vrednotenju in potrditvi projekta, bi bilo podjetju dodeljeno posojilo (povratna sredstva). Po vsakem potrjenem obdobnem vsebinskem poročilu ter pregledu rezultatov v živo, bi se posojilo preobrazilo v donacijo (nepovratna sredstva). Podjetjem bi skrajšali čas, poenostavili in pocenili  pripravo projektnih prijav, skozi zavedanje o tveganju (posojilo) pa bi prav tako okrepili orientiranost k realnim rezultatom in učinkom projekta. Posojilo se le ob doseganju vseh rezultatov preobrazi v donacijo.

Popolnoma sem prepričan, da bomo tudi v aktualnem finančnem okvirju 2014-2020 v celoti počrpali vsa razpoložljiva evropska sredstva. Vse številke so predstavljene na spletni strani SVRK. Tako za preteklo, kot tudi za aktualno obdobje. Napadalci, ne paničarite! Vlada, preštejte in organizirajte se!

Sledite nam

Je sposobnim ženskam res potrebno s kvotami pomagati do pozicije?

by | 9 september, 2018 | Družba, Evropska unija

Ker izjave evropskih birokratov le niso samo neslane šale, jih je potrebno jemati tudi dokaj resno. Le kako? Komisar EU za raziskave, Carlos Moedas, je pred kratkim izjavil, da bo Evropa na določeni točki morala vključiti kvote v znanost, da bi obravnavala počasen napredek pri enakopravnosti med spoloma na vodilnih položajih na univerzah in v laboratorijih. Evropska komisija bo univerzam ponudila celo svetovanje na področju enakopravnosti spolov. Univerze, kot neodvisne izobraževalne in raziskovalne ustanove, verjetno ne premorejo dovolj lastne pameti in jim je potrebno iz centraliziranega zbirokratiziranega evropskega gnezda sporočiti kake politike so zaželjene in katere so “mainstream”.  Ali pa poziv k nominaciji večjega števila žensk na položaje poslank Evropskega parlamenta. Je sposobnim ženskam res potrebno s kvotami pomagati do pozicije? To vprašanje je postavljeno vam drage inovatorke, raziskovalke in managerke, ter vsem vam ostalim damam, ki s svojim trdim delom pozitivno prispevate k krepitvi družbene blaginje. Se počutite zapostavljene ali morda priviligirane v boju spolov, kot ga želijo prikazati evropski birokrati, ali pa ste že naveličane večnega spodbujanja negativnih sentimentov in prilivanja goriva na deplasirano temo enakopravnosti spolov v 21. stoletju? Verjamem, da se osebno počutite popolnoma enakopravne moškim kolegom v vseh kognitivnih sposobnostih. In prepričan sem, da vam vsiljeni kvotni sistemi niso po godu, saj želite svoje življenjske cilje dosegati s svojo kompetentnostjo in ne s pomočjo kvot. Skupaj s svojimi kolegi se uprite posiljevanju družbe z razdvajajočimi kvotami in predlagajte Evropski komisiji ozaveščanje javnosti o pomenu svobode odločanja. Naj najpomembnejša mesta v družbi zasedejo najustreznejše kandidatke ali pa …kandidati!

 

Sledite nam

Quo vadis EU? Junckerjev govor o stanju v Uniji

by | 9 september, 2018 | Evropska unija

Današnji govor predsednika Evropske komisije pred Evropskim parlamentom je bil zanimiv. Pravim zanimiv, ne navdušujoč, prej malce patetičen, posplošen in slabo podprt z empiričnimi podatki, ki bi še take skeptike lahko premamili v razmislek. Govor, ki nakazuje veliko željo po večji centralizaciji EU, tako na področju financ (davkov), gospodarstva, zunanje politike, sociale kot obrambnih zadev. Zaskrbela me je dvakrat izrečena in za moje pojme malce neposrečena primerjava patriotizma in prebujenih nacionalizmov v trenutnih razmerah zgrešene migrantske politike EU, vse v duhu obsojanja drže in nacionalnih politik vzhodnoevropskih držav, na čelu z Madžarsko. Le-ta je s predsednikom Orbanom postala sinonim za pretirani nacionalizem ter ogrožanje in zanikanje Evropskih vrednot. Sedaj kot Damoklejev meč nad Madžarsko visi grožnja po uveljavitvi 7. člena Lizbonske pogodbe, ki opredeljuje ukrepe zoper članico, ki bi kršila načela 2. člena te pogodbe. Drugi člen govori o Uniji, temelječi na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin, ki so skupne vsem državam članicam v družbi, ki jo označujejo pluralizem, nediskriminacija, strpnost, pravičnost, solidarnost ter enakost žensk in moških. Je to res prava pot pri pridobivanju simpatij za migrantsko politiko EU?

Ne dvomim, da bodo mediji predstavitev stanja EU povzeli predvsem pozitivno saj ji, gledano površno, ne manjka pozitivnih ukrepov in rezultatov na področjih zaposlovanja, nižje brezposelnosti mladih, vloge finančnih mehanizmov in uspehi Grčije pri “izhodu” iz krize, pri okoljski politiki in ohranjanju čistejšega planeta za zanamce, pri močni Evropi, ki sokroji svetovno politiko in lahko le povezana uspešno globalno tekmuje. Sledim in podpiram! Ponovno obžalovanje izstopa Velike Britanije iz Unijeje bilo pričakovano, z malce ironičnim priokusom v sklepu, ki VB pač ne more zagotoviti vseh pravic, ki jih uživajo države članice EU. Nov list v knjigi želja predstavlja tudi zakasnjena skrb za Afriko, izčrpan kontinent, ki mu EU pripisuje prihodnost, saj bo na planetu do leta 2050 že vsak četrti zemljan Afričan…

Ustvarite si svoje mnenje o Evropski poti ob prebiranju govora ali pa ob spremljanju video posnetka! In ne pozabite, izkoristite evropska sredstva za lasten razvoj, saj v nasprotnem primeru s svojimi davkoplačevalskimi sredstvi sofinancirate razvoj svoje konkurence!

Sledite nam

Pin It on Pinterest