Današnji govor predsednika Evropske komisije pred Evropskim parlamentom je bil zanimiv. Pravim zanimiv, ne navdušujoč, prej malce patetičen, posplošen in slabo podprt z empiričnimi podatki, ki bi še take skeptike lahko premamili v razmislek. Govor, ki nakazuje veliko željo po večji centralizaciji EU, tako na področju financ (davkov), gospodarstva, zunanje politike, sociale kot obrambnih zadev. Zaskrbela me je dvakrat izrečena in za moje pojme malce neposrečena primerjava patriotizma in prebujenih nacionalizmov v trenutnih razmerah zgrešene migrantske politike EU, vse v duhu obsojanja drže in nacionalnih politik vzhodnoevropskih držav, na čelu z Madžarsko. Le-ta je s predsednikom Orbanom postala sinonim za pretirani nacionalizem ter ogrožanje in zanikanje Evropskih vrednot. Sedaj kot Damoklejev meč nad
Madžarsko visi grožnja po uveljavitvi 7. člena Lizbonske pogodbe, ki opredeljuje ukrepe zoper članico, ki bi kršila načela 2. člena te pogodbe. Drugi člen govori o Uniji, temelječi na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin, ki so skupne vsem državam članicam v družbi, ki jo označujejo pluralizem, nediskriminacija, strpnost, pravičnost, solidarnost ter enakost žensk in moških. Je to res prava pot pri pridobivanju simpatij za migrantsko politiko EU?
Ne dvomim, da bodo mediji predstavitev stanja EU povzeli predvsem pozitivno saj ji, gledano površno, ne manjka pozitivnih ukrepov in rezultatov na področjih zaposlovanja, nižje brezposelnosti mladih, vloge finančnih mehanizmov in uspehi Grčije pri “izhodu” iz krize, pri okoljski politiki in ohranjanju čistejšega planeta za zanamce, pri močni Evropi, ki sokroji svetovno politiko in lahko le povezana uspešno globalno tekmuje. Sledim in podpiram! Ponovno obžalovanje izstopa Velike Britanije iz Unijeje bilo pričakovano, z malce ironičnim priokusom v sklepu, ki VB pač ne more zagotoviti vseh pravic, ki jih uživajo države članice EU. Nov list v knjigi želja predstavlja tudi zakasnjena skrb za Afriko, izčrpan kontinent, ki mu EU pripisuje prihodnost, saj bo na planetu do leta 2050 že vsak četrti zemljan Afričan…
Ustvarite si svoje mnenje o Evropski poti ob prebiranju govora ali pa ob spremljanju video posnetka! In ne pozabite, izkoristite evropska sredstva za lasten razvoj, saj v nasprotnem primeru s svojimi davkoplačevalskimi sredstvi sofinancirate razvoj svoje konkurence!