Vprašljiv nadzor zakonitosti porabe milijard evrov

Podnaslov zanimivega članka portala Science/Business se glasi: “Evropsko računsko sodišče ne more potrditi zakonitosti plačil, ki jih je opravilo industrijsko raziskovalno in razvojno partnerstvo“. Članek, ki niti ni kritičen, razkriva revizijske težave pri evropsko sofinanciranem javno-zasebnem raziskovalnem podjemu Electronic Components and Systems for European Leadership – ECSEL, ki financira raziskovalne, razvojne in inovacijske projekte v teh ključnih tehnologijah za zagotavljanje evropske konkurenčnosti v sferi digitalnega gospodarstva.

Povzetek rezultatov letne revizije 2017 Evropskega računskega sodišča razkriva zaplet, ki bi predstavljal zabaven revizorski izziv, če ne bi razgalil globeli formalizmov povezanih z modelom sodelovanja v JU (joint undertaking – skupni podjem/podjetje). ECSEL namreč za razliko od ostalih projektov JU sledi tripartitnemu modelu, ki poleg sodelovanja javnih in zasebnih organizacij vključuje tudi države članice. Člani JU prispevajo lastna sredstva za financiranje dejavnosti skupnih podjemov, po drugi strani pa Evropska komisija zagotavlja javna sredstva iz 7. okvirnega programa za raziskave in razvoj in programa Obzorje 2020. Sodelovanje držav članic v ECSEL-u je povezano z nacionalnimi pravili, ki revizorjem ERS (Evropsko računsko sodišče) že peto leto zapored predstavljajo očiten trn v peti. Žal tudi peto zaporedno mnenje s pridržkom Evropskega računskega sodišča, ki zadeva nezmožnost ugotavljanja zakonitosti plačil izvedenih s strani podjema ECSEL, ni naletelo na konkretno rešitev te zagate.

In kaj pravi poročilo? V poročilu je med drugim zapisano, da obstajajo znatne razlike v metodologijah in postopkih, ki jih uporabljajo nacionalni organi za financiranje in skupnemu podjemu ECSEL ne dovoljujejo izračunavanja enotne zanesljive ponderirane stopnje napak ali stopnje preostale napake. Zato ERS ni moglo ugotoviti, ali naknadne revizije predstavljajo zadostno zagotovilo glede zakonitosti in pravilnosti osnovnih vmesnih in končnih plačil za projekte 7.OP (sedmega okvirnega programa), ki jih upravlja JU.

Ali morda menite, da je to osamljen primer? ? Tragično za evropske davkoplačevalce, ki ne berejo revizij Evropskega računskega sodišča in ne uspejo povzdigniti svojega glasu proti zbirokratiziranemu evropskemu administrativnemu aparatu. Tragično tudi za javne medije, ki te bede javno ne izpostavijo in s tem svojo nadzorno vlogo v javnosti postavljajo pod vprašaj.

Izkoristite evropska sredstva za lasten razvoj, med njimi so tudi vaša davkoplačevalska sredstva!