Je sposobnim ženskam res potrebno s kvotami pomagati do pozicije?

Ker izjave evropskih birokratov le niso samo neslane šale, jih je potrebno jemati tudi dokaj resno. Le kako? Komisar EU za raziskave, Carlos Moedas, je pred kratkim izjavil, da bo Evropa na določeni točki morala vključiti kvote v znanost, da bi obravnavala počasen napredek pri enakopravnosti med spoloma na vodilnih položajih na univerzah in v laboratorijih. Evropska komisija bo univerzam ponudila celo svetovanje na področju enakopravnosti spolov. Univerze, kot neodvisne izobraževalne in raziskovalne ustanove, verjetno ne premorejo dovolj lastne pameti in jim je potrebno iz centraliziranega zbirokratiziranega evropskega gnezda sporočiti kake politike so zaželjene in katere so “mainstream”.  Ali pa poziv k nominaciji večjega števila žensk na položaje poslank Evropskega parlamenta. Je sposobnim ženskam res potrebno s kvotami pomagati do pozicije? To vprašanje je postavljeno vam drage inovatorke, raziskovalke in managerke, ter vsem vam ostalim damam, ki s svojim trdim delom pozitivno prispevate k krepitvi družbene blaginje. Se počutite zapostavljene ali morda priviligirane v boju spolov, kot ga želijo prikazati evropski birokrati, ali pa ste že naveličane večnega spodbujanja negativnih sentimentov in prilivanja goriva na deplasirano temo enakopravnosti spolov v 21. stoletju? Verjamem, da se osebno počutite popolnoma enakopravne moškim kolegom v vseh kognitivnih sposobnostih. In prepričan sem, da vam vsiljeni kvotni sistemi niso po godu, saj želite svoje življenjske cilje dosegati s svojo kompetentnostjo in ne s pomočjo kvot. Skupaj s svojimi kolegi se uprite posiljevanju družbe z razdvajajočimi kvotami in predlagajte Evropski komisiji ozaveščanje javnosti o pomenu svobode odločanja. Naj najpomembnejša mesta v družbi zasedejo najustreznejše kandidatke ali pa …kandidati!

 

Quo vadis EU? Junckerjev govor o stanju v Uniji

Današnji govor predsednika Evropske komisije pred Evropskim parlamentom je bil zanimiv. Pravim zanimiv, ne navdušujoč, prej malce patetičen, posplošen in slabo podprt z empiričnimi podatki, ki bi še take skeptike lahko premamili v razmislek. Govor, ki nakazuje veliko željo po večji centralizaciji EU, tako na področju financ (davkov), gospodarstva, zunanje politike, sociale kot obrambnih zadev. Zaskrbela me je dvakrat izrečena in za moje pojme malce neposrečena primerjava patriotizma in prebujenih nacionalizmov v trenutnih razmerah zgrešene migrantske politike EU, vse v duhu obsojanja drže in nacionalnih politik vzhodnoevropskih držav, na čelu z Madžarsko. Le-ta je s predsednikom Orbanom postala sinonim za pretirani nacionalizem ter ogrožanje in zanikanje Evropskih vrednot. Sedaj kot Damoklejev meč nad Madžarsko visi grožnja po uveljavitvi 7. člena Lizbonske pogodbe, ki opredeljuje ukrepe zoper članico, ki bi kršila načela 2. člena te pogodbe. Drugi člen govori o Uniji, temelječi na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin, ki so skupne vsem državam članicam v družbi, ki jo označujejo pluralizem, nediskriminacija, strpnost, pravičnost, solidarnost ter enakost žensk in moških. Je to res prava pot pri pridobivanju simpatij za migrantsko politiko EU?

Ne dvomim, da bodo mediji predstavitev stanja EU povzeli predvsem pozitivno saj ji, gledano površno, ne manjka pozitivnih ukrepov in rezultatov na področjih zaposlovanja, nižje brezposelnosti mladih, vloge finančnih mehanizmov in uspehi Grčije pri “izhodu” iz krize, pri okoljski politiki in ohranjanju čistejšega planeta za zanamce, pri močni Evropi, ki sokroji svetovno politiko in lahko le povezana uspešno globalno tekmuje. Sledim in podpiram! Ponovno obžalovanje izstopa Velike Britanije iz Unijeje bilo pričakovano, z malce ironičnim priokusom v sklepu, ki VB pač ne more zagotoviti vseh pravic, ki jih uživajo države članice EU. Nov list v knjigi želja predstavlja tudi zakasnjena skrb za Afriko, izčrpan kontinent, ki mu EU pripisuje prihodnost, saj bo na planetu do leta 2050 že vsak četrti zemljan Afričan…

Ustvarite si svoje mnenje o Evropski poti ob prebiranju govora ali pa ob spremljanju video posnetka! In ne pozabite, izkoristite evropska sredstva za lasten razvoj, saj v nasprotnem primeru s svojimi davkoplačevalskimi sredstvi sofinancirate razvoj svoje konkurence!

Pomembnost evropskih politik v procesu ustvarjanja projektnih idej

V kolikor želimo črpati evropska sredstva za financiranje lastnih projektov, se moramo najprej zavedati temeljev, ki nam omogočajo dostop do teh sredstev. Najprej, sredstva evropskega proračuna so javna sredstva, zbrana iz proračunov držav članic EU, so sredstva evropskih davkoplačevalcev in le-ti in samo ti so upravičeni do porabe teh sredstev. Nadalje, s pametnim investiranjem evropskih sredstev bomo ustvarjali novo dodano vrednost, ki bo prispevala k večanju bruto domačega proizvoda in s tem ustvarjala dodatne pogoje za blaginjo evropskih državljanov. In tretjič, evropska socialna in gospodarska kohezija, enakomerna razvitost evropskih regij z zmanjševanjem ekonomskih in socialnih razlik, migracij ter varnim in zdravim okoljem, so vzroki dodeljevanja skupnega javnega davkoplačevalskega denarja ambicioznim evropskim projektom. Evropska temeljna politika je strategija Evropa 2020, katere glavne premise so pametna, trajnostna in vključujoča rast. Bližamo se tudi novi celostni evropski strategiji za novo desetletje, odsev pa lahko vidimo že v strategiji razvoja Slovenije 2030, krovnem dokumentu uravnoteženega gospodarskega, družbenega in okoljskega razvoja, ki ustvarja pogoje in priložnosti za sedanje in prihodnje rodove.

Pri porabi evropskih sredstev moramo biti smotrni in ga namenjati le tistim projektom, ki bodo prinašali največjo dodano vrednost v ekonomskem, socialnem ali okoljskem smislu. Porabljena morajo biti v skladu s cilji, usmeritvami in ukrepi, namenjenimi reševanju identificiranih problemov (izzivov), opredeljenih v evropskih sektorskih politikah. Za nas kot potencialne porabnike evropskih sredstev to pomeni, da je skladnost naše projektne ideje z usmeritvami evropskih sektorskih politik nujna, saj sicer financiranje naše namere iz davkoplačevalskega denarja ni smotrno in naš projektni predlog s strani komisije ne bo odobren in nagrajen. Evropske politike so temelj javnih razpisov in dodeljevanja evropskih sredstev. Utemeljite svoj razvoj na evropskih politikah in uskladite z nimi svoje projekte!

V kolikor želite o procesu ustvarjanja inovativnih projektnih idej in njihovega financiranja iz evropskih sredstev izvedeti več, bom vesel vašega vprašanja.

Negativna davčna reforma, nov slovenski umotvor?

Kako je mogoče, da se vsled “odličnih” gospodarskih kazalnikov v zadnih letih, znova sprašujemo o temu ali postaja Slovenija davčni pekel? S presežkom v proračunu in prevelikimi kratkoročnimi apetiti, se nova vladna koalicija spogleduje z nevarnimi posegi v kraljevo disciplino, davčno politiko. Razburja predvsem nepremišljenost te nove vladne  koalicije v komunikaciji z javnostmi, saj zelo nespretno komunicira v nebo vpijoče in za vsakega državljana občutljive informacije. Reakcije nekaterih vidnih slovenskih podjetnikov in ostalega gospodarstva, ki so edini odgovorni za ustvarjanje blaginje v družbi, je razumljiva in upravičena. Državna oz. javna uprava ne ustvarja ničesar, je samo servis in podpora gospodarstvu, ki z ustvarjalnostjo, produktivnostjo, inovativnostjo in tveganjem zagotavlja in podpira prav vse socialne storitve v naši družbi. Brez tveganih gospodarskih investicij, ki temeljijo na lastnih sredstvih in dolžniških virih, je blaginja nemogoča. Zamislimo se torej nad predvidenimi in zagroženimi davčnimi ukrepi nove vlade, ki želijo brez dolgoročnih analiz zmanjševati vire investicij produktivnemu sektorju družbe. Lafferjeva krivulja, ki ponazarja povezavo med davčno stopnjo in prihodki v državno blagajno, je ena takih ekonomskih teorij, katerim je potrebno posvetiti vso pozornost. Krivulja ponazarja obstoj optimalne stopnje obdavčitve, pri kateri državni prihodki dosegajo svoj maksimum. Čezmerno dviganje davkov povzroči manjšanje davčnih prilivov.

Enostavna ekonomska logika, ki bi jo priporočal tudi novi vladi!

Včasih Evropske unije ne razumem. Se je tako težko pohvaliti?

Evropska unija in njene institucije, se mi včasih dozdevajo kot mačeha iz kake pravljice, ki malce zapostavlja neverjetno sposobnost in moč svojih otrok. Države ćlanice pa se včasih vedemo kot speče princeske, ki čakajo na poljub prebuditve. Čakamo, da bi lahko na ves glas zakričale, da smo združeni v EU globalna supersila, katere moč ne temelji samo na gospodarstvu (in nogometu), temveč posledično na vseh vrednotah renesanse in humanizma. Evropska unija se ne hvali, ne poučuje drugih in ne vpliva na globalne odločitve (ali pa premalo). Večkrat deluje kot vazal in ne kot vladar. Statistični podatki govorijo drugače in le-te je moč oceniti v brošuri “Evropa v svetu“. Majčken vpogled: EU-28 je največji globalni izvoznik blaga in storitev. EU-28 je bila leta 2016 odgovorna za približno eno šestino svetovne blagovne menjave z 16,3-odstotnim deležem izvoza in 15,0-odstotnim deležem uvoza. Odstotni delež svetovne blagovne menjave je bil največji pri izvozu, pri čemer ima Kitajska skoraj enak delež (16,2%). Za ZDA zaostajamo po uvozu, ki uvozijo za 18,3% blaga,  ZDA imajo tretji največji delež svetovnega izvoza blaga in Kitajska tretji največji delež uvoza. Ko pogledamo že gospodarsko moč posameznih držav članic EU v globalni primerjavi, nam je lahko popolnoma jasno, o kaki globalni moči govorimo. Ali jo izkoriščamo za vpeljavo prepotrebnih svežih pristopov za utemeljitev bolj zdrave in blaginji vsega človeštva namenjene globalne paradigme, svetovnega nazora? To je vprašanje za vse nas, odgovorimo si ga in ga delimo tako s prijatelji ob pivu kot s svojimi političnimi predstavniki v parlamentu!

Izkoristimo evropska nepovratna sredstva za lasten razvoj, med drugim tudi za promocijo svojih inovativnih produktov in storitev…

 

Pin It on Pinterest