Panika pri črpanju evropskih sredstev

Zganjat tako medijsko paniko zavoljo ocene Evropskega računskega sodišča, ki črpanje Evropskih kohezijskih sredstev v Sloveniji med 2014 in 2016-2017 postavlja na rep EU, je nesmiselno. No, tudi Avstrija v tem obdobju ni “porabila” niti centa, če bi želeli nadaljevati v maniri teh člankov… Teatralnost presega vse meje. Predvsem pa so informacije, ki jih zasledimo v medijih pomanjkljive, še več, malajo vraga na zid, ne ponudijo pa žegnane vodice, beri rešitve. Ja, res je, zamudili smo uvodni motivirajoči potisk, zaostali smo tako kot v finančni perspektivi 2007-2013 (ki se je zaključila nadvse uspešno). Razlog zamude je iskati v preoblikovanju in dopolnitvah Strategije pametne specializacije, ključne politike, dokumenta strateške opredelitve slovenskih prednostnih sektorjev dejavnosti, na katerih bo slovensko gospodarstvo dosegalo uspehe tudi globalno. Dokument je bil pripravljen in po mnenju nekaterih strokovnjakov velja danes v evropskem merilu za referenčen dokument. Sedaj pa nazaj k temeljnemu vprašanju. Smo res tako slabi pri črpanju evropskih sredstev? Kaj res nihče ni prebral poročila o izvajanju kohezijske politike 2014-2020, od januarja 2014 do junija 2018?

Poizkusimo relativizirati to črno-belo slikarijo, čisto laično… Razčistimo najprej razmejitev porabe sredstev na načrtovano porabo in realizirano porabo evropskega denarja v 7-letnem finančnem okvirju. Načrtovana poraba predstavlja najprej vsa razpoložljiva sredstva EU (s slovensko udeležbo) oz. pravice do porabe teh evropskih sredstev v izpogajani višini za Slovenijo. Po objavi razpisov ministrstev in izbiri projektov, predstavlja odločitve o finančni podpori izbranim projektom, projektom dodeljena sredstva. V tretje pa načrtovana poraba predstavlja denarna sredstva, izplačana nosilcem projektov iz slovenskega proračuna. Izbrani projekti na slovenskih razpisih se v večini primerov sofinancirajo po principu refundiranja upravičenih stroškov. Podjetje, ki je pridobilo podporo za izvedbo projekta, bo v primeru 6-mesečnih poročevalskih obdobij, potrebovalo za zagon projekta lastna sredstva. Po oddanem prvem poročilu, bo po nadaljnih 2-3 mesecih pridobilo prva denarna sredstva za refundiranje revidiranih in potrjenih stroškov. Podjetje bo nadaljevalo projekt in po uspešnem zaključku prejelo zaključno plačilo. In sedaj nastopi čas za zahtevek, ki ga posreduje Slovenija Bruslju za refundiranje sredstev, ki jih je založila iz lastnega proračuna za izplačila izbranim projektom. Šele sedaj govorimo o realizirani porabi sredstev. Razumete časovni zamik med načrtovano porabo in realizirano porabo? Zdaj ta tema ni več tako črno-bela, ne? Prav tukaj prihaja do konfliktov. Tisti, ki napadajo, izpostavljajo trenutno slabšo realizirano porabo (10%), tisti, ki se branijo pa odlično načrtovano porabo (69%). Kdo ima prav? Oboji. Vse je v zornem kotu. Kako obrnititi trend? E-kohezija (e-MA) je nujen odgovor. Omogočala bo enostavnejšo in hitrejšo prijavo projektov, vse preko spleta. Potrebna je enovita registracija z enovito kodo prijavitelja po zgledu Evropske komisije in prijavljanja na razpise v Bruslju s PIC kodo (partner identification code), ki zajema vse administrativne podatke prijavitelja in partnerjev, brez dodatnega izpolnjevanja kontaktnih obrazcev, brez prilog in različnih preživetih izjav. Nujno je poenotenje vseh razpisnih dokumentacij slovenskih ministrstev preko uporabniku prijaznih uporabniških vmesnikov. Postaviti se je potrebno v kožo prijavitelja in pripraviti enostavna in jasna navodila za prijavitelje. Predvsem pa je pomembno usposobiti pripravljalce razpisnih dokumentacij in ocenjevalce le-teh, dogovoriti učinkovita merila izbora in opredeliti razumljive kazalnike. Kot enega od svežih  pristopov za spodbujanje podjetij k črpanju nepovratnih sredstev, predlagam uvedbo koncepta “posojilo-rezultat-donacija”. Ta koncept si zamišljam kot poenostavitev administrativne, fnančne in vsebinske plati projektne prijave in vodenja. Predvsem finančne, saj bi podjetje ob predložitvi projektne prijave predlagalo pavšalni znesek za izvedbo projektnih aktivnosti in natančne predvidene rezultate. Po vrednotenju in potrditvi projekta, bi bilo podjetju dodeljeno posojilo (povratna sredstva). Po vsakem potrjenem obdobnem vsebinskem poročilu ter pregledu rezultatov v živo, bi se posojilo preobrazilo v donacijo (nepovratna sredstva). Podjetjem bi skrajšali čas, poenostavili in pocenili  pripravo projektnih prijav, skozi zavedanje o tveganju (posojilo) pa bi prav tako okrepili orientiranost k realnim rezultatom in učinkom projekta. Posojilo se le ob doseganju vseh rezultatov preobrazi v donacijo.

Popolnoma sem prepričan, da bomo tudi v aktualnem finančnem okvirju 2014-2020 v celoti počrpali vsa razpoložljiva evropska sredstvaVse številke so predstavljene na spletni strani SVRK. Tako za preteklo, kot tudi za aktualno obdobje. Napadalci, ne paničarite! Vlada, preštejte in organizirajte se!

Je sposobnim ženskam res potrebno s kvotami pomagati do pozicije?

Ker izjave evropskih birokratov le niso samo neslane šale, jih je potrebno jemati tudi dokaj resno. Le kako? Komisar EU za raziskave, Carlos Moedas, je pred kratkim izjavil, da bo Evropa na določeni točki morala vključiti kvote v znanost, da bi obravnavala počasen napredek pri enakopravnosti med spoloma na vodilnih položajih na univerzah in v laboratorijih. Evropska komisija bo univerzam ponudila celo svetovanje na področju enakopravnosti spolov. Univerze, kot neodvisne izobraževalne in raziskovalne ustanove, verjetno ne premorejo dovolj lastne pameti in jim je potrebno iz centraliziranega zbirokratiziranega evropskega gnezda sporočiti kake politike so zaželjene in katere so “mainstream”.  Ali pa poziv k nominaciji večjega števila žensk na položaje poslank Evropskega parlamenta. Je sposobnim ženskam res potrebno s kvotami pomagati do pozicije? To vprašanje je postavljeno vam drage inovatorke, raziskovalke in managerke, ter vsem vam ostalim damam, ki s svojim trdim delom pozitivno prispevate k krepitvi družbene blaginje. Se počutite zapostavljene ali morda priviligirane v boju spolov, kot ga želijo prikazati evropski birokrati, ali pa ste že naveličane večnega spodbujanja negativnih sentimentov in prilivanja goriva na deplasirano temo enakopravnosti spolov v 21. stoletju? Verjamem, da se osebno počutite popolnoma enakopravne moškim kolegom v vseh kognitivnih sposobnostih. In prepričan sem, da vam vsiljeni kvotni sistemi niso po godu, saj želite svoje življenjske cilje dosegati s svojo kompetentnostjo in ne s pomočjo kvot. Skupaj s svojimi kolegi se uprite posiljevanju družbe z razdvajajočimi kvotami in predlagajte Evropski komisiji ozaveščanje javnosti o pomenu svobode odločanja. Naj najpomembnejša mesta v družbi zasedejo najustreznejše kandidatke ali pa …kandidati!

 

Quo vadis EU? Junckerjev govor o stanju v Uniji

Današnji govor predsednika Evropske komisije pred Evropskim parlamentom je bil zanimiv. Pravim zanimiv, ne navdušujoč, prej malce patetičen, posplošen in slabo podprt z empiričnimi podatki, ki bi še take skeptike lahko premamili v razmislek. Govor, ki nakazuje veliko željo po večji centralizaciji EU, tako na področju financ (davkov), gospodarstva, zunanje politike, sociale kot obrambnih zadev. Zaskrbela me je dvakrat izrečena in za moje pojme malce neposrečena primerjava patriotizma in prebujenih nacionalizmov v trenutnih razmerah zgrešene migrantske politike EU, vse v duhu obsojanja drže in nacionalnih politik vzhodnoevropskih držav, na čelu z Madžarsko. Le-ta je s predsednikom Orbanom postala sinonim za pretirani nacionalizem ter ogrožanje in zanikanje Evropskih vrednot. Sedaj kot Damoklejev meč nad Madžarsko visi grožnja po uveljavitvi 7. člena Lizbonske pogodbe, ki opredeljuje ukrepe zoper članico, ki bi kršila načela 2. člena te pogodbe. Drugi člen govori o Uniji, temelječi na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin, ki so skupne vsem državam članicam v družbi, ki jo označujejo pluralizem, nediskriminacija, strpnost, pravičnost, solidarnost ter enakost žensk in moških. Je to res prava pot pri pridobivanju simpatij za migrantsko politiko EU?

Ne dvomim, da bodo mediji predstavitev stanja EU povzeli predvsem pozitivno saj ji, gledano površno, ne manjka pozitivnih ukrepov in rezultatov na področjih zaposlovanja, nižje brezposelnosti mladih, vloge finančnih mehanizmov in uspehi Grčije pri “izhodu” iz krize, pri okoljski politiki in ohranjanju čistejšega planeta za zanamce, pri močni Evropi, ki sokroji svetovno politiko in lahko le povezana uspešno globalno tekmuje. Sledim in podpiram! Ponovno obžalovanje izstopa Velike Britanije iz Unijeje bilo pričakovano, z malce ironičnim priokusom v sklepu, ki VB pač ne more zagotoviti vseh pravic, ki jih uživajo države članice EU. Nov list v knjigi želja predstavlja tudi zakasnjena skrb za Afriko, izčrpan kontinent, ki mu EU pripisuje prihodnost, saj bo na planetu do leta 2050 že vsak četrti zemljan Afričan…

Ustvarite si svoje mnenje o Evropski poti ob prebiranju govora ali pa ob spremljanju video posnetka! In ne pozabite, izkoristite evropska sredstva za lasten razvoj, saj v nasprotnem primeru s svojimi davkoplačevalskimi sredstvi sofinancirate razvoj svoje konkurence!

Pomembnost evropskih politik v procesu ustvarjanja projektnih idej

V kolikor želimo črpati evropska sredstva za financiranje lastnih projektov, se moramo najprej zavedati temeljev, ki nam omogočajo dostop do teh sredstev. Najprej, sredstva evropskega proračuna so javna sredstva, zbrana iz proračunov držav članic EU, so sredstva evropskih davkoplačevalcev in le-ti in samo ti so upravičeni do porabe teh sredstev. Nadalje, s pametnim investiranjem evropskih sredstev bomo ustvarjali novo dodano vrednost, ki bo prispevala k večanju bruto domačega proizvoda in s tem ustvarjala dodatne pogoje za blaginjo evropskih državljanov. In tretjič, evropska socialna in gospodarska kohezija, enakomerna razvitost evropskih regij z zmanjševanjem ekonomskih in socialnih razlik, migracij ter varnim in zdravim okoljem, so vzroki dodeljevanja skupnega javnega davkoplačevalskega denarja ambicioznim evropskim projektom. Evropska temeljna politika je strategija Evropa 2020, katere glavne premise so pametna, trajnostna in vključujoča rast. Bližamo se tudi novi celostni evropski strategiji za novo desetletje, odsev pa lahko vidimo že v strategiji razvoja Slovenije 2030, krovnem dokumentu uravnoteženega gospodarskega, družbenega in okoljskega razvoja, ki ustvarja pogoje in priložnosti za sedanje in prihodnje rodove.

Pri porabi evropskih sredstev moramo biti smotrni in ga namenjati le tistim projektom, ki bodo prinašali največjo dodano vrednost v ekonomskem, socialnem ali okoljskem smislu. Porabljena morajo biti v skladu s cilji, usmeritvami in ukrepi, namenjenimi reševanju identificiranih problemov (izzivov), opredeljenih v evropskih sektorskih politikah. Za nas kot potencialne porabnike evropskih sredstev to pomeni, da je skladnost naše projektne ideje z usmeritvami evropskih sektorskih politik nujna, saj sicer financiranje naše namere iz davkoplačevalskega denarja ni smotrno in naš projektni predlog s strani komisije ne bo odobren in nagrajen. Evropske politike so temelj javnih razpisov in dodeljevanja evropskih sredstev. Utemeljite svoj razvoj na evropskih politikah in uskladite z nimi svoje projekte!

V kolikor želite o procesu ustvarjanja inovativnih projektnih idej in njihovega financiranja iz evropskih sredstev izvedeti več, bom vesel vašega vprašanja.

Negativna davčna reforma, nov slovenski umotvor?

Kako je mogoče, da se vsled “odličnih” gospodarskih kazalnikov v zadnih letih, znova sprašujemo o temu ali postaja Slovenija davčni pekel? S presežkom v proračunu in prevelikimi kratkoročnimi apetiti, se nova vladna koalicija spogleduje z nevarnimi posegi v kraljevo disciplino, davčno politiko. Razburja predvsem nepremišljenost te nove vladne  koalicije v komunikaciji z javnostmi, saj zelo nespretno komunicira v nebo vpijoče in za vsakega državljana občutljive informacije. Reakcije nekaterih vidnih slovenskih podjetnikov in ostalega gospodarstva, ki so edini odgovorni za ustvarjanje blaginje v družbi, je razumljiva in upravičena. Državna oz. javna uprava ne ustvarja ničesar, je samo servis in podpora gospodarstvu, ki z ustvarjalnostjo, produktivnostjo, inovativnostjo in tveganjem zagotavlja in podpira prav vse socialne storitve v naši družbi. Brez tveganih gospodarskih investicij, ki temeljijo na lastnih sredstvih in dolžniških virih, je blaginja nemogoča. Zamislimo se torej nad predvidenimi in zagroženimi davčnimi ukrepi nove vlade, ki želijo brez dolgoročnih analiz zmanjševati vire investicij produktivnemu sektorju družbe. Lafferjeva krivulja, ki ponazarja povezavo med davčno stopnjo in prihodki v državno blagajno, je ena takih ekonomskih teorij, katerim je potrebno posvetiti vso pozornost. Krivulja ponazarja obstoj optimalne stopnje obdavčitve, pri kateri državni prihodki dosegajo svoj maksimum. Čezmerno dviganje davkov povzroči manjšanje davčnih prilivov.

Enostavna ekonomska logika, ki bi jo priporočal tudi novi vladi!

Pin It on Pinterest