Negativna davčna reforma, nov slovenski umotvor?

Kako je mogoče, da se vsled “odličnih” gospodarskih kazalnikov v zadnih letih, znova sprašujemo o temu ali postaja Slovenija davčni pekel? S presežkom v proračunu in prevelikimi kratkoročnimi apetiti, se nova vladna koalicija spogleduje z nevarnimi posegi v kraljevo disciplino, davčno politiko. Razburja predvsem nepremišljenost te nove vladne  koalicije v komunikaciji z javnostmi, saj zelo nespretno komunicira v nebo vpijoče in za vsakega državljana občutljive informacije. Reakcije nekaterih vidnih slovenskih podjetnikov in ostalega gospodarstva, ki so edini odgovorni za ustvarjanje blaginje v družbi, je razumljiva in upravičena. Državna oz. javna uprava ne ustvarja ničesar, je samo servis in podpora gospodarstvu, ki z ustvarjalnostjo, produktivnostjo, inovativnostjo in tveganjem zagotavlja in podpira prav vse socialne storitve v naši družbi. Brez tveganih gospodarskih investicij, ki temeljijo na lastnih sredstvih in dolžniških virih, je blaginja nemogoča. Zamislimo se torej nad predvidenimi in zagroženimi davčnimi ukrepi nove vlade, ki želijo brez dolgoročnih analiz zmanjševati vire investicij produktivnemu sektorju družbe. Lafferjeva krivulja, ki ponazarja povezavo med davčno stopnjo in prihodki v državno blagajno, je ena takih ekonomskih teorij, katerim je potrebno posvetiti vso pozornost. Krivulja ponazarja obstoj optimalne stopnje obdavčitve, pri kateri državni prihodki dosegajo svoj maksimum. Čezmerno dviganje davkov povzroči manjšanje davčnih prilivov.

Enostavna ekonomska logika, ki bi jo priporočal tudi novi vladi!

Sledite nam

Včasih Evropske unije ne razumem. Se je tako težko pohvaliti?

Evropska unija in njene institucije, se mi včasih dozdevajo kot mačeha iz kake pravljice, ki malce zapostavlja neverjetno sposobnost in moč svojih otrok. Države ćlanice pa se včasih vedemo kot speče princeske, ki čakajo na poljub prebuditve. Čakamo, da bi lahko na ves glas zakričale, da smo združeni v EU globalna supersila, katere moč ne temelji samo na gospodarstvu (in nogometu), temveč posledično na vseh vrednotah renesanse in humanizma. Evropska unija se ne hvali, ne poučuje drugih in ne vpliva na globalne odločitve (ali pa premalo). Večkrat deluje kot vazal in ne kot vladar. Statistični podatki govorijo drugače in le-te je moč oceniti v brošuri “Evropa v svetu“. Majčken vpogled: EU-28 je največji globalni izvoznik blaga in storitev. EU-28 je bila leta 2016 odgovorna za približno eno šestino svetovne blagovne menjave z 16,3-odstotnim deležem izvoza in 15,0-odstotnim deležem uvoza. Odstotni delež svetovne blagovne menjave je bil največji pri izvozu, pri čemer ima Kitajska skoraj enak delež (16,2%). Za ZDA zaostajamo po uvozu, ki uvozijo za 18,3% blaga,  ZDA imajo tretji največji delež svetovnega izvoza blaga in Kitajska tretji največji delež uvoza. Ko pogledamo že gospodarsko moč posameznih držav članic EU v globalni primerjavi, nam je lahko popolnoma jasno, o kaki globalni moči govorimo. Ali jo izkoriščamo za vpeljavo prepotrebnih svežih pristopov za utemeljitev bolj zdrave in blaginji vsega človeštva namenjene globalne paradigme, svetovnega nazora? To je vprašanje za vse nas, odgovorimo si ga in ga delimo tako s prijatelji ob pivu kot s svojimi političnimi predstavniki v parlamentu!

Izkoristimo evropska nepovratna sredstva za lasten razvoj, med drugim tudi za promocijo svojih inovativnih produktov in storitev…

 

Sledite nam

Razpis: Gradnja nizkoogljične prihodnosti, odporne na podnebne spremembe: Varna, čista in učinkovita energija

Izjemen razpis programa OBZORJE 2020 s področja energetike za leti 2018 in 2019 z več kot 50-timi razpisanimi temami! Ambiciozni okoljski in energetski cilji Evropske Unije se uresničujejo tudi skozi finančne spodbude programa Obzorje 2020, največjega evropskega  programa, namenjenega financiranju projektov iz tehnoloških in naravoslovnih področij z implikacijami družboslovnih aspektov razvoja, raziskav in inovacij. Tipi projektov, s katerimi se na razpis lahko prijavite, obsegajo tako razvojno-raziskovalne in inovacijske projekte, kot pilotne in demonstracijske projekte ter ozaveščevalne, mreženjske in promocijske projekte. Ne pozabite, da v programu OBZORJE 2020 lahko sodelujejo tako zasebne kot javne in nevladne organizacije, odlični projektni konzorciji pa se sestojijo iz raznovrstnih organizacij, ki s svojimi kompetencami prispevajo k popolni izvedbi projekta, k dosegu rezultatov in učinkov projekta. Preglejte razpisne teme in se odločite za najprimernejšo, svoje informacije pa poglobite s pregledom delovnega programa področja Varne, čiste in učinkovite energije za obdobje med 2018-2020. Temeljne usmeritve, ki jih zasleduje področe varne, čiste in učinkovite energije:

  • Zmanjšanje porabe energije in ogljikovega odtisa
  • Nizkocenovna nizkoogljična oskrba z električno energijo
  • Alternativna goriva in mobilni viri energije
  • Enotna, pametna evropska elektroenergetska mreža
  • Novo znanje in tehnologije
  • Odločanje in sodelovanje javnosti
  • Komercializacija inovacij na področju energije in IKT.

Veliko priložnosti torej za raziskovalne organizacije, mala in velika razvojna podjetja, lokalne skupnosti, vladne in nevladne organizacije…Pokličite nas ali nam pištite, v kolikor potrebujete dodatne informacije in pomoč.

 

 

Sledite nam

Vsaj 100 miljard uničenega denarja skozi volatilnost kriptovalut

Se še spomnite strmega padca “vrednosti” kriptovalute BITCOIN v začetku letošnjega leta? Kaj menite koliko “realnega” denarja so izgubili vlagatelji, ki so vstopili na trg v zadnjih nekaj mesecih? Ocena je prenizka, vendar dovolj šokantna. Vsaj 100 milijard EUR. Zelo zanimiv je fenomen navdušenosti nad kriptovalutami v zadnjih letih. Vse izhaja iz našega človeškega pohlepa in želje po hitrem zaslužku, čeprav nam je v želodcu v bistvu jasno, da vse kar se sveti ni zlato. Večina vlagateljev seveda trdi, da jim ne gre za hitre zaslužke, temveč za “varnost” svoje naložbe. To še podkrepijo z informacijami o FIAT denarju, ki krožijo po internetu in utemeljijo z nezaupanjem v “koruptivni” finančni sistem. In zakaj je ta fenomen tako zanimiv? Le koliko vlagateljev v kriptovalute pozna in razume vrednost “kovancev”, ki jih kupujejo? Koliko jih je seznanjenih s stroški rudarjenja in koliko jih pozna energetsko bilanco takega rudarjenja? Na to temo za intermezzo malce zgrešena ameriška študija, ki ocenjuje, da rudarjenje porabi le desetino energije ki jo porabi vzdrževanje klasičnih podatkovnih centrov, popolnoma pa zanemarja podatek o 1000 krat večji uporabi knjižnega denarja v vsakodnevnih finančnih transakcijah. Torej vsi, ki bežijo v kriptovalute zavoljo ohranjanja varnosti in vrednosti in ne sodijo v kategorijo “posvečenih”, bodo slej kot prej žal ostali brez “vrednosti”. Priložen članek o legalnih goljufijah, vam bo morda odprl oči!

Razen nekaterih kriptovalut, jih večina namreč temelji na zaupanju in so brez materialne vrednosti! Torej nič več kot vsakdanji FIAT denar z razliko, da je trg FIAT denarja reguliran in je zaupanje v institucije, ki ga podpirajo, trenutno bolj upravičeno.

Sledite nam

Spogledovanje z naborništvom v Nemčiji in “učinkovitost” proračunske porabe

Zanimiva je postala javna politična debata na temo ponovne uvedbe naborniškega sistema v Nemčiji. Temo, ki že nekaj let tli pod preprogo in je vzplamtela ob zadnjem NATO srečanju, je v Nemčiji vnašala v parlamentarno debato predvsem stranka AfD, s strani koalicije pa ni bila nikoli uslišana. Kopja pa se v Nemčiji ne lomijo samo pri zahtevanem povečanju investicij v vojaško opremo, temveč tudi pri nasprotovanju nemškemu vojaškemu sodelovanju pri misijah NATA izven Evrope, ki predstavlja pomembno temo stranke die Linke, nasprotovanju zgrešeni in pregrešno dragi migracijski politiki in višini socialnih transferjev prosilcev za azil in migrantov, s čimer se ukvarjajo tako AfD kot tudi stranka FDP ter deloma CSU. Nemčija, največja evropska ekonomija, se je kljub “odličnim gospodarkim kazalnikom” in letnem proračunskem presežku, znašla na razpotju. Ali bo še naprej rastel vojaški proračun, ki znaša kar 38,5 milijard EUR letno? Se bodo stroški integracije beguncev in migrantov v višini ca. 22 milijard EUR letno še višali? Ali pa bo tudi Nemčijo srečala pamet in bo morda na račun zmanjšanja stroškov drage profesionalne vojske, uvedla naborniški sistem in privarčevano razliko morda namenila izobraževanju, ki znaša trenutno borih 17,5 milijard EUR? Nemci namenijo mnogo manj denarja prihodnosti mladih, naprednejši in modernejši izobraževanlni infrastrukturi, zadovoljnejšim in učinkovitejšim učiteljem, kot migracijski politiki in seveda veliko manj kot vojaškemu proračunu.

Nemški birokrati pri vprašljivem trošenju davkoplačevalskega denarja seveda niso izjema, pometimo pa morda najprej pred svojim pragom…

Sledite nam

Pin It on Pinterest