Spogledovanje z naborništvom v Nemčiji in “učinkovitost” proračunske porabe

Zanimiva je postala javna politična debata na temo ponovne uvedbe naborniškega sistema v Nemčiji. Temo, ki že nekaj let tli pod preprogo in je vzplamtela ob zadnjem NATO srečanju, je v Nemčiji vnašala v parlamentarno debato predvsem stranka AfD, s strani koalicije pa ni bila nikoli uslišana. Kopja pa se v Nemčiji ne lomijo samo pri zahtevanem povečanju investicij v vojaško opremo, temveč tudi pri nasprotovanju nemškemu vojaškemu sodelovanju pri misijah NATA izven Evrope, ki predstavlja pomembno temo stranke die Linke, nasprotovanju zgrešeni in pregrešno dragi migracijski politiki in višini socialnih transferjev prosilcev za azil in migrantov, s čimer se ukvarjajo tako AfD kot tudi stranka FDP ter deloma CSU. Nemčija, največja evropska ekonomija, se je kljub “odličnim gospodarkim kazalnikom” in letnem proračunskem presežku, znašla na razpotju. Ali bo še naprej rastel vojaški proračun, ki znaša kar 38,5 milijard EUR letno? Se bodo stroški integracije beguncev in migrantov v višini ca. 22 milijard EUR letno še višali? Ali pa bo tudi Nemčijo srečala pamet in bo morda na račun zmanjšanja stroškov drage profesionalne vojske, uvedla naborniški sistem in privarčevano razliko morda namenila izobraževanju, ki znaša trenutno borih 17,5 milijard EUR? Nemci namenijo mnogo manj denarja prihodnosti mladih, naprednejši in modernejši izobraževanlni infrastrukturi, zadovoljnejšim in učinkovitejšim učiteljem, kot migracijski politiki in seveda veliko manj kot vojaškemu proračunu.

Nemški birokrati pri vprašljivem trošenju davkoplačevalskega denarja seveda niso izjema, pometimo pa morda najprej pred svojim pragom…