120 milijard za naslednika Obzorja 2020? Izjemno!

by | 12 december, 2018 | Evropska unija, Razpisi

Pozitivna podpora Evropskega parlamenta pri povečanju proračuna za novi program Horizon Europe (2021-2027) za kar 27,5% od trenutno predlaganega, je osvežujoča. Članek Science-Business portala pojasnjuje prepletenost odločitve, ki bo morala pred potrditvijo skozi kar nekaj gremijev, odločila pa se bo v dogovoru med Evropsko komisijo, Evropskim parlamentom in Svetom EU. Ne glede na BREXIT, se bo proračun novega sedemletnega finančnega okvirja EU 2021-2027 drastično povečal na 1 Bilijon EUR in znotraj tako povečanega proračuna si nekatere članice EU želijo predvsem večji delež denarja namenjenega raziskavam, razvoju in inovacijam. Seveda pa se nekateri poslanci s takim povečanjem ne strinjajo in strašijo z nepodporo predstavnikov držav članic, ki bodo o temu odločale v Svetu EU. Predvsem zagovorniki bogatejše kohezijske, kmetijske, pomorske in ribiške politike se upirajo razporeditvi skupnega proračuna v večjo korist raziskav, razvoja in inovacij, saj je že sedaj jasno, da bodo le-te v novem obdobju 2021-2027 prikrajšane. Zagovorniki povečanja pa pravilno stavijo na močnejšo globalno pozicijo EU v raziskavah in razvoju in opozarjajo na pomembnost zapiranja razkoraka pri vlaganju v RRI, ki je še vedno prisoten med ZDA in EU. Čaka nas torej vsaj še leto dni pogajanj o novem proračunu programa Horizon Europe, ki bi lahko iz predvidenih 94,1 Mrd.EUR zrasel na zavidljivih 120 Mrd.EUR.

Počrpajmo razpoložljiva evropska sredstva. V tekočem programu Obzorje 2020 je na voljo še 30 milijard EUR. V kolikor potrebujete pomoč, vam radi pomagamo. Pišite nam!

Vprašljiv nadzor zakonitosti porabe milijard evrov

by | 11 november, 2018 | Evropska unija

Podnaslov zanimivega članka portala Science/Business se glasi: “Evropsko računsko sodišče ne more potrditi zakonitosti plačil, ki jih je opravilo industrijsko raziskovalno in razvojno partnerstvo“. Članek, ki niti ni kritičen, razkriva revizijske težave pri evropsko sofinanciranem javno-zasebnem raziskovalnem podjemu Electronic Components and Systems for European Leadership – ECSEL, ki financira raziskovalne, razvojne in inovacijske projekte v teh ključnih tehnologijah za zagotavljanje evropske konkurenčnosti v sferi digitalnega gospodarstva.

Povzetek rezultatov letne revizije 2017 Evropskega računskega sodišča razkriva zaplet, ki bi predstavljal zabaven revizorski izziv, če ne bi razgalil globeli formalizmov povezanih z modelom sodelovanja v JU (joint undertaking – skupni podjem/podjetje). ECSEL namreč za razliko od ostalih projektov JU sledi tripartitnemu modelu, ki poleg sodelovanja javnih in zasebnih organizacij vključuje tudi države članice. Člani JU prispevajo lastna sredstva za financiranje dejavnosti skupnih podjemov, po drugi strani pa Evropska komisija zagotavlja javna sredstva iz 7. okvirnega programa za raziskave in razvoj in programa Obzorje 2020. Sodelovanje držav članic v ECSEL-u je povezano z nacionalnimi pravili, ki revizorjem ERS (Evropsko računsko sodišče) že peto leto zapored predstavljajo očiten trn v peti. Žal tudi peto zaporedno mnenje s pridržkom Evropskega računskega sodišča, ki zadeva nezmožnost ugotavljanja zakonitosti plačil izvedenih s strani podjema ECSEL, ni naletelo na konkretno rešitev te zagate.

In kaj pravi poročilo? V poročilu je med drugim zapisano, da obstajajo znatne razlike v metodologijah in postopkih, ki jih uporabljajo nacionalni organi za financiranje in skupnemu podjemu ECSEL ne dovoljujejo izračunavanja enotne zanesljive ponderirane stopnje napak ali stopnje preostale napake. Zato ERS ni moglo ugotoviti, ali naknadne revizije predstavljajo zadostno zagotovilo glede zakonitosti in pravilnosti osnovnih vmesnih in končnih plačil za projekte 7.OP (sedmega okvirnega programa), ki jih upravlja JU.

Ali morda menite, da je to osamljen primer? ? Tragično za evropske davkoplačevalce, ki ne berejo revizij Evropskega računskega sodišča in ne uspejo povzdigniti svojega glasu proti zbirokratiziranemu evropskemu administrativnemu aparatu. Tragično tudi za javne medije, ki te bede javno ne izpostavijo in s tem svojo nadzorno vlogo v javnosti postavljajo pod vprašaj.

Izkoristite evropska sredstva za lasten razvoj, med njimi so tudi vaša davkoplačevalska sredstva!

Pomembnost evropskih politik v procesu ustvarjanja projektnih idej

by | 9 september, 2018 | Evropska unija

V kolikor želimo črpati evropska sredstva za financiranje lastnih projektov, se moramo najprej zavedati temeljev, ki nam omogočajo dostop do teh sredstev. Najprej, sredstva evropskega proračuna so javna sredstva, zbrana iz proračunov držav članic EU, so sredstva evropskih davkoplačevalcev in le-ti in samo ti so upravičeni do porabe teh sredstev. Nadalje, s pametnim investiranjem evropskih sredstev bomo ustvarjali novo dodano vrednost, ki bo prispevala k večanju bruto domačega proizvoda in s tem ustvarjala dodatne pogoje za blaginjo evropskih državljanov. In tretjič, evropska socialna in gospodarska kohezija, enakomerna razvitost evropskih regij z zmanjševanjem ekonomskih in socialnih razlik, migracij ter varnim in zdravim okoljem, so vzroki dodeljevanja skupnega javnega davkoplačevalskega denarja ambicioznim evropskim projektom. Evropska temeljna politika je strategija Evropa 2020, katere glavne premise so pametna, trajnostna in vključujoča rast. Bližamo se tudi novi celostni evropski strategiji za novo desetletje, odsev pa lahko vidimo že v strategiji razvoja Slovenije 2030, krovnem dokumentu uravnoteženega gospodarskega, družbenega in okoljskega razvoja, ki ustvarja pogoje in priložnosti za sedanje in prihodnje rodove.

Pri porabi evropskih sredstev moramo biti smotrni in ga namenjati le tistim projektom, ki bodo prinašali največjo dodano vrednost v ekonomskem, socialnem ali okoljskem smislu. Porabljena morajo biti v skladu s cilji, usmeritvami in ukrepi, namenjenimi reševanju identificiranih problemov (izzivov), opredeljenih v evropskih sektorskih politikah. Za nas kot potencialne porabnike evropskih sredstev to pomeni, da je skladnost naše projektne ideje z usmeritvami evropskih sektorskih politik nujna, saj sicer financiranje naše namere iz davkoplačevalskega denarja ni smotrno in naš projektni predlog s strani komisije ne bo odobren in nagrajen. Evropske politike so temelj javnih razpisov in dodeljevanja evropskih sredstev. Utemeljite svoj razvoj na evropskih politikah in uskladite z nimi svoje projekte!

V kolikor želite o procesu ustvarjanja inovativnih projektnih idej in njihovega financiranja iz evropskih sredstev izvedeti več, bom vesel vašega vprašanja.

Razpis: Gradnja nizkoogljične prihodnosti, odporne na podnebne spremembe: Varna, čista in učinkovita energija

by | 8 avgust, 2018 | Evropska unija, Razpisi

Izjemen razpis programa OBZORJE 2020 s področja energetike za leti 2018 in 2019 z več kot 50-timi razpisanimi temami! Ambiciozni okoljski in energetski cilji Evropske Unije se uresničujejo tudi skozi finančne spodbude programa Obzorje 2020, največjega evropskega  programa, namenjenega financiranju projektov iz tehnoloških in naravoslovnih področij z implikacijami družboslovnih aspektov razvoja, raziskav in inovacij. Tipi projektov, s katerimi se na razpis lahko prijavite, obsegajo tako razvojno-raziskovalne in inovacijske projekte, kot pilotne in demonstracijske projekte ter ozaveščevalne, mreženjske in promocijske projekte. Ne pozabite, da v programu OBZORJE 2020 lahko sodelujejo tako zasebne kot javne in nevladne organizacije, odlični projektni konzorciji pa se sestojijo iz raznovrstnih organizacij, ki s svojimi kompetencami prispevajo k popolni izvedbi projekta, k dosegu rezultatov in učinkov projekta. Preglejte razpisne teme in se odločite za najprimernejšo, svoje informacije pa poglobite s pregledom delovnega programa področja Varne, čiste in učinkovite energije za obdobje med 2018-2020. Temeljne usmeritve, ki jih zasleduje področe varne, čiste in učinkovite energije:

  • Zmanjšanje porabe energije in ogljikovega odtisa
  • Nizkocenovna nizkoogljična oskrba z električno energijo
  • Alternativna goriva in mobilni viri energije
  • Enotna, pametna evropska elektroenergetska mreža
  • Novo znanje in tehnologije
  • Odločanje in sodelovanje javnosti
  • Komercializacija inovacij na področju energije in IKT.

Veliko priložnosti torej za raziskovalne organizacije, mala in velika razvojna podjetja, lokalne skupnosti, vladne in nevladne organizacije…Pokličite nas ali nam pištite, v kolikor potrebujete dodatne informacije in pomoč.

 

 

Delavnica: Počrpajmo še več sredstev v okviru nove finančne perspektive!

by | 8 avgust, 2018 | Evropska unija, Razpisi

Nov finančni okvir 2021-2027 se nezadržno bliža in glede na povečevanje celotnega evropskega proračuna, so tudi pričakovanja koristnikov evropskih nepovratnih sredstev velika. Več bo sredstev za raziskave in razvoj ter inovacije, manj ga bo za kohezijsko in kmetijsko politiko. Kako se naj podjetja, javne in zasebne organizacije, že sedaj pripravijo na nove evropske programe in njihove nepovratne spodbude? Odgovor je jasen. Strateško in organizirano! Strateški razvoj je edini pravi odgovor na to ali boste v prihodnje samo slučajno in stihijsko črpali evropska sredstva za svoje projekte, ali pa boste to počeli načrtno in organizirano. Razlika je velika, predvsem v količini počrpanega denarja. Ne čakajte. Če namreč ne boste črpali evropskih sredstev vi, jih bo vaša konkurenca in s tem boste avtomatsko financirali njen razvoj!
Vabljeni na zanimivo delavnico, ki bo potekala 20.9.2018 v Brezovici pri Ljubljani.